torek, april 21, 2009

VIDEO: Spontana prostovoljnost mladih - Večer, 20.04.2009

Današnjo otvoritev Festivala prostovoljstva mladih, ki poteka v okviru Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih, je z otvoritvenim govorom pozdravil podžupan Mestne občine maribor Andrej Verlič. "Prostovoljstvo je družbeno koristno delo, ki krepi medsebojne odnose," je bil poudarek njegovega govora.

Festival bo potekal med 20. in 24. aprilom na različnih lokacijah Mestne občine Maribor in je namenjen promociji prostovoljskega dela mladih, osveščanju o programih in aktivnostih ter dosežkih prostovoljskega dela mladih. Na samem festivalu bo potekala tudi razglasitev najboljšega slogana, ki poudarja pomen in izkušnje prostovoljskega dela. Zmagovalca bodo izbrali med 150 predlogi posameznikov in organizacij.





Snemalec: Peter Jerenko



Daniel Belinger

Zastonj delaš? Kaj ti pa je?! - Večer, 20.04.2009

Zastonj delaš? Kaj ti pa je?!

Včeraj se je na mariborskem Trgu svobode začel Festival prostovoljstva mladih

Prostovoljno delo je lahko tudi ustvarjalno.
(Igor Napast)
Prostovoljno delo je lahko tudi ustvarjalno.

Mariborski Trg svobode je včeraj preplavila truma mladih, dobrovoljnih in dobrosrčnih prostovoljcev, ki so proslavili praznovanje mednarodnega dneva prostovoljstva mladih ter hkrati pričetek Festivala prostovoljstva mladih, ta bo potekal do petka. "Glavni namen festivala je zahvala mladim za številne ure prostovoljnega dela, hkrati pa promocija prostovoljnega dela kot pomembne sile v zagotavljanju večje družbene pravičnosti. Po naših podatkih je v Mariboru delujočih okrog 2000 prostovoljcev, ki na različne načine pomagajo someščanom. Naša želja je, da se prostovoljstvo začne dojemati kot neodtujljiv element naše družbe," je dogajanje komentirala Urška Breznik iz Infopeke.


Prostovoljno delo se opravlja na številne načine, a vse povezuje dejstvo, da zanj ni plačila, temveč ga ljudje opravijo na lastno pobudo. "Ko ljudem prvič predstaviš prostovoljno delo, je prvi odziv skorajda vedno "Delaš zastonj? Kaj pa ti je?!". A večina tistih, ki se odločijo poskusiti in pomagati, hitro razume, kaj nas žene in kako bogato smo v resnici poplačani," je motive prostovoljstva razložila prostovoljka Centra za pomoč mladih, ene izmed 26 organizacij, ki letos sodelujejo na festivalu. "Današnji dogodek brez dvoma potrjuje, kako pomembno je, da prostovoljstvo še ni in ne bo usahnilo, temveč kvečjemu pridobiva pomembnost. Prav zato menim, da je skrajni čas, da se statusno primerno uredi, s čimer se mu uradno pripiše vrednost, ki mu pripada. Na občini prejemamo številne pobude in ideje za pomoč ljudem, žal vseh ne moremo realizirati, a prepričan sem, da spada Maribor med tiste občine, kjer se prostovoljstvo ceni in podpira," je rekel podžupan Andrej Verlič.


V okviru festivala si bo v četrtek med 10. in 13. uro v prostorih Infopeke mogoče ogledati predstavitveni seminar z naslovom Kako organizirati mednarodni prostovoljski delovni tabor, zaključni dogodek pa bo v petek ob 12.30 v amfiteatru Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, ko bo potekala debata Mladi, kaj vas sploh ustavi?, v njej bodo mladi prostovoljci govorili o svojih motivacijah, vrednotah, spodbudah in preprekah pri prostovoljnem delu.


ŽAN LEBE

ponedeljek, april 20, 2009

Festival prostovoljstva mladih v Mariboru


Prihodnji teden, med 20. in 24. aprilom se bo v Mariboru odvijal Festival prostovoljstva mladih.

Namen festivala je zahvala prostovoljcem, za nesebično pomoč, dobro voljo, predvsem pa vztrajnost, ki jo med letom radodarno izkazujejo pomoči potrebnim.

Praznovanje bo hkrati namenjeno promociji prostovljskega dela mladih, osveščanju javnosti o programih in aktivnostih, ki jih mladi prostovljsko izvajajo, njihovih dosežkih, motivaciji in povabilu mladim, da se jim pri plemenitem delu pridružijo.



nedelja, april 19, 2009

Kam po pomoč ob (pre)dragih inštrukcijah?, rtvslo.si, 19.4.2010

Kam po pomoč ob (pre)dragih inštrukcijah?

Bliža se čas, ko skušajo številni osnovnošolci in dijaki izboljšati ocene pri predmetih, ki jim posebej ne ležijo. Toda zunaj šole brezplačne pomoči ne najdejo zlahka.

Kot so nam povedali sogovorniki na različnih srednjih šolah, spodbujajo predvsem medsebojno pomoč dijakov. Tako imajo, denimo, na Gimnaziji Moste uspešnejši dijaki pomoč manj uspešnim celo priznano v okviru izbirnih vsebin. Na nekaterih šolah so učitelji pripravljeni pomagati tudi z individualnimi urami. Kot nam je povedala Magda Marcius, svetovalna delavka na Gimnaziji Šiška, so pri njih ure organizirane učne pomoči na programu le v športnih oddelkih, dopolnilni pouk pa se izvaja le, če je kritičen uspeh celotnega razreda.

Svetovalna delavka na ljubljanski Srednji ekonomski šoli Zdenia Kodey pa je za MMC dejala, da imajo pri njih učitelji dodatne ure le za dijake s posebnimi potrebami, ki potrebujejo odločbo ministrstva za šolstvo, na šoli pa jih je okoli deset (gre za dolgotrajno bolne dijake, dijake z motnjami koncentracije, tuje državljane ipd.). Sicer pa sama meni, da je pri nas premalo razvita pomoč, ki bi jo lahko omogočali študentje pedagogike in pedagoških smeri, saj sodelovanja z univerzami skorajda ni.

Kam pa naj se za pomoč obrnejo drugi? Večinoma rešitev iščejo pri inštruktorjih, toda inštrukcije niso poceni.

Usposobljenost inštruktorjev različna
Cene so odvisne od usposobljenosti inštruktorjev, saj je iz nekaterih oglasnih portalov razvidno, da pomoč ponujajo tudi maturanti, študenti najrazličnejših smeri ipd. Za učno uro pri inštruktorju – profesorju oziroma diplomantu zahtevane smeri bomo tako le stežka odšteli manj kot 12 evrov. Portal mojucitelj.net pri tem omogoča tudi ocenjevanje inštruktorjev in komentiranje njihovega dela.

Kaj pa če učenci, dijaki ali njihovi starši za tovrstne storitve niso pripravljeni seči v žep? Na šolah so nam ponudili celo vrsto rešitev, od učne pomoči na centrih za socialno delo, v Knjižnici Otona Župančiča do Slovenske filantropije. Zadnji so nam pojasnili, da učno pomoč ponujajo le otrokom migrantov, ki ne znajo slovensko. Iz omenjene knjižnice pa so nam sporočili, da je učna pomoč zamrla lansko leto, ko je zmanjkalo prostovoljcev.

Kako pa je na centrih za socialno delo? Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo ter na Skupnosti centrov za socialno delo, v okviru CSD-jev učna pomoč sicer ne šteje med redne dejavnosti; kljub temu pa obstajajo najrazličnejši programi za pomoč otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri odraščanju oziroma prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ti programi, ki ponekod vključujejo tudi pomoč pri učenju, so financirani od občin ali ministrstva za delo, kjer bodo letos sofinancirali okoli 35 takih programov, zanje pa bodo namenili približno 470.000 evrov.


Seznam preventivnih programov za otroke in mladostnike (vir: ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve)


Pomoč na CSD-jih ni povsod enakaVseeno pa so ti programi različni in tudi učna pomoč, ki jo morda predvidevajo, ni vselej enaka. Direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin nam je tako, denimo, pojasnil, da se njihovi programi omejujejo predvsem na strategije in tehnike učenja, konkretna pomoč pri posameznem predmetu pa je na voljo kvečjemu osnovnošolcem. Podobno je povedal Aljoša Gadžijev s Centra za socialno delo Ljubljana Moste, le da pri njih prostovoljci in zaposleni občasno izvajajo tudi inštrukcije, pač glede na zmožnosti, ki jih trenutno imajo. "Seveda pa nismo zastonj inštrukcijski servis," dodaja. Ob tem velja opozoriti še, da mladi za vključitev v programe CSD-jev potrebujejo soglasje družine.

Učno pomoč na območju Ljubljane izvaja tudi Zveza prijateljev mladine Moste. Študentje prostovoljci pri tem obiskujejo ljubljanske osnovne šole, kjer je bil njihov namen sprva pomagati socialno izključenim otrokom, a so interes pokazali tudi drugi, je za MMC povedala Tanja Petek. Vendar pa v program srednje šole niso vključene.

Mariborčani v prednosti pred Ljubljančani?
Ena izmed organizacij, kamor so nas napotili na šole, je tudi Mladinsko informacijsko-svetovalno središče (MISSS). V ljubljanskem MISSS-u so nam povedali, da učno pomoč izvajajo le za otroke priseljencev. Drugače je v Mariboru, kjer v okviru tamkajšnjega MISSS-a deluje Infopeka. Kot nam je povedala koordinatorica Urška Breznik, pri njih poteka učna pomoč tako za osnovnošolce in srednješolce kot za študente.

Izvajajo jo prostovoljci, ki pa morajo najprej skozi enomesečno usposabljanje. Sodelujejo tudi z defektologinjo in spacialno pedagoginjo. Inštrukcije se izvajajo v njihovih prostorih, za pomoč pa jih večkrat prosijo CSD-ji in dijaški domovi, pa tudi posamezniki. Pa so inštruktorji dovolj usposobljeni? Kot nam je povedala Breznikova, se za tovrstno delo javljajo tudi dijaki z boljšim uspehom, prav tako pa tudi študentje najrazličnejših smeri. Na vprašanje, kako je, denimo, z zahtevnejšo snovjo, kot je matematika na maturi, Breznikova odgovarja, da so kos tudi temu.

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si

petek, april 17, 2009

Praznik mladih prostovoljcev - Večer. 17.04.2009

Praznik mladih prostovoljcev
Zahvala mladim in ozaveščanje o pomembnosti prostovoljnega dela

Festival prostovoljstva je zahvala mladim in promocija prostovoljnega dela.
(Marko Vanovšek)
Festival prostovoljstva je zahvala mladim in promocija prostovoljnega dela.

Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka, Pekarna magdalenske mreže, se ob podpori Mestne občine Maribor in v sodelovanju s številnimi organizacijami, ki razvijajo prostovoljno delo, s Festivalom prostovoljstva mladih od 20. do 24. aprila pridružujejo praznovanju mednarodnega dneva prostovoljstva mladih. Z njim se želijo mladim zahvaliti za nesebično pomoč in vztrajnost, ki jo vse leto izkazujejo pomoči potrebnim, hkrati pa na ta način promovirajo prostovoljno delo in vabijo še več mladih, da se jim pridružijo.



V ponedeljek, 20. aprila, tako vabijo na Trg svobode, na srečanje v mestu, kjer bodo seznanjali s programi in projekti prostovoljskih aktivnosti. Z natečajem Ustavi se! Potrebujem te! so iskali najbolj zanimive slogane o izkušnjah in pomenu prostovoljnega dela in v slabem mesecu prejeli kar 150 predlogov posameznikov in organizacij. Razglasili bodo najboljše. Zvrstile se bodo še kreativne in športne delavnice, svoj program pa bodo predstavili tudi prostovoljci Evropske prostovoljne službe. V multimedijskem centru Kibla se bo z druženjem prostovoljcev, mentorjev in simpatizerjev prostovoljstva končal prvi dan festivala. V četrtek bo v MISC Infopeka predstavitveni seminar Kako organizirati mednarodni prostovoljski delovni tabor, zavod Voluntariat pa bo dajal vse potrebne informacije in praktične nasvete zainteresiranim.



Kako jih zadržati in zaposliti

Zaključni dogodek festivala bo petkova javna debata (ob 12.30) v amfiteatru Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, ki bo tekla med prostovoljci in njihovimi vrstniki, z naslovom Mladi, kaj vas sploh ustavi? Namen debate bo vpogled v značilnosti takšnega družbeno odgovornega udejstvovanja, na podlagi katerega bo mogoče bolje oblikovati smernice za spodbujanje tovrstnega dela med mladimi. "Presenetljiv je podatek, da mladi prostovoljci takšnemu delu posvečajo od ene do trideset ur tedensko, ob tem se pojavlja predvsem potreba po zakonski in sistematski ureditvi položaja prostovoljstva na nacionalnem nivoju in vrednotenja prostovoljstva. Pogrešamo tudi priznavanje izkušenj prostovoljcev pri iskanju zaposlitev. Poseben izziv nam predstavlja vprašanje, kako dobre prostovoljske kadre zadržati in jih tudi zaposliti," je povedala Dolores Šegina, vodja MISC Infopeka, in dodala, da se srečujejo tudi s pomanjkanjem pri financiranju prostovoljskih programov in z nizko motiviranostjo mladih. Prostovoljce so namreč dolžni izobraževati, jim dajati podporo in jim za čas opravljenega dela povrniti potne stroške ter jih zavarovati, za to pa večini organizacij zmanjka finančnih sredstev. V Infopeki sicer vse leto prostovoljno dela 25 do 30 mladih, prevladujejo dekleta.

TADEJA TOPLAK

petek, april 10, 2009

sreda, april 08, 2009

VIDEO: Spoznavanje sveta kot član Evropske prostovoljne službe - Večer, 04.07.2009

VIDEO: Spoznavanje sveta kot član Evropske prostovoljne službe

Projekt Evropske prostovoljne službe (European Voluntary service - EVS) omogoča mladim do starosti 30 let, da postanejo prostovoljci v državah članicah Evropske unije, kot tudi v državah nečlanicah, za obdobje od 3 do 12 mesecev.

Bojan Zemljič
Projekt Evropske prostovoljne službe (European Voluntary service - EVS) omogoča mladim do starosti 30 let, da postanejo prostovoljci v državah članicah Evropske unije, kot tudi v državah nečlanicah, za obdobje od 3 do 12 mesecev. V zameno za njihov čas, program preko pošiljajoče in gostiteljske organizacije krije bivanje, stroške prevoza, prehrano in žepnino. Med projektom je omogočen brezplačni jezikovni tečaj in veliko drugih učnih priložnosti v medkulturnem okolju.

Prav v teh dneh Mladinski center Dravinjske doline gosti 25 prostovoljcev iz Avstrije, Danske, Velike Britanije, Turčije, Slovenije, Italije, Latvije, Romunije, Poljske, Španije, Makedonije in Estonije, ki v času od prvega do devetega aprila na Rogli sodelujejo na seminarju "EVS Reality" na katerem bodo izboljšali svoje znanje ter izmenjali slabe in dobre izkušnje o delu vseh vpletenih akterjev v programu evropske prostovoljne službe. Na koncu seminarja bo izdana brošura priporočil in navodil za lažje delo z prostovoljci programa EVS.

Namen včerajšnjega obiska Maribora je bil udeležencem približati izkušnje organizacij, ki delujejo na tem področju. Tako so obiskali Mladinski informacijsko - svetovalni center INFOPEKA, Univerzo v Mariboru, zvečer pa so udeležence seznanili tudi s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami ...

Snemalec: Bojan Zemljič