Rezultat pogajanj med Mestno občino
Maribor in pekarnarji še ni znan - obnova Pekarne je kljub vse bolj
strpnim besedam med pogajalci še v zraku
Čeprav pekarnarji, ki zasedajo prostore nekdanjega vojaškega
kompleksa v Mariboru, ki so ga pred 19 leti zasedli alternativci, pri
pogojevanju, kako naj bi bila Pekarna obnovljena, nočejo popustiti, so v
tem tednu skupaj z mariborskim županom Andrejem Fištravcem sedli za
isto mizo in predstavili preoblikovane, vendar še ne potrjene, skorajda
zadnje pogoje. Sami jih bodo predelali še enkrat na plenumu, ta je
načrtovan za ponedeljek, potem pa jih bodo še v pisni obliki poslali
županu. Če jih bodo seveda potrdili. Fištravec je ob začetku pogovorov s
pekarnarji sicer izjavil, da naj se zgolj izjasnijo, ali so za obnovo
ali ne. A po začetnih trkih in šumih v komunikaciji pravi, da zadnji
slišani "pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo
projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt". Pekarnarji si še
vedno niso edini niti v tem, ali so za obnovo kompleksa ali ne, niti v
sestavljanju pogojev, kar pa se njim zdi razumljivo, debata o pogojih pa
naj bi bila del večjega in daljšega procesa. Po besedah Marka Brumna,
člana programskega sveta Pekarne, ta je sicer v celoti za obnovo
kompleksa brez pogojev, bodo pri nekaterih zadržki vedno obstajali,
Gregor Stamejčič - Grizli iz skupine uporabnikov Pekarne, ki še ni rekla
dokončnega potrdila za obnovo, je za postavljanje pogojev, pa ima v tem
podobno mnenje. Soglasni da ali ne naj bi bil skoraj nemogoč, saj imajo
pekarnarji, sestavljeni iz različnih skupin, društev in posameznikov,
različne interese.
In medtem ko občina in pekarnarji tečejo
zadnji krog proti cilju, se zastavlja vprašanje, ali bo rezultat zadnjih
naprezanj obnova ali (nadaljnji) propad kompleksa. Goran Rajić,
svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja v Mestni občini
Maribor, je pekarnarjem namreč na zadnjem srečanju med drugim dejal, da
se določenih pogojev ne more postavljati, če pa bodo proti obnovi, bo
nastalo tako stanje, da bo treba začeti plačevati račune - kompleks pa
ne bo še nadaljnjih 20 let ostal v taki obliki. Na probleme z
razpadajočimi stavbami, s katerimi je treba nekaj storiti, je sicer po
zadnjem srečanju opozoril tudi Brumen.
Samo po razpisih in urniku
Idejne
rešitve za celovito prenovo pekarniškega kompleksa so bile izdelane že
leta 2005. Tri leta kasneje je bivši mariborski župan Franc Kangler
uporabnikom ponudil preselitev na drugo lokacijo - v Karanteno za
mariborskim Europarkom. Po glasnem uporu pekarnarjev je nekdanji župan
idejo črtal, alternativcem pa zagotovil prenovo obstoječih prostorov.
Arhitekti so za osnovo svojih načrtov vzeli prej omenjene idejne rešitve
in jih v velikem delu predrugačili v skladu z željami takratnih
uporabnikov, čeprav brez glasnega protesta ni šlo niti tedaj.
Kljub
vsemu je prva faza prenove vendarle stekla. Začelo se je z upravno
stavbo, kjer je nastal novi hostel, svoj domicil je tam med drugimi
našel tudi Mladinski kulturni center (MKC) Maribor, ki je prevzel
upraviteljske vajeti. Ko bi morali na vrsto priti še Hladilnica,
Lubadar, Gustaf in MC Pekarna, je bil projekt spet pozabljen. Sedanje
občinsko vodstvo pa je za njegovo nadaljevanje končno našlo nekaj več
politične volje, a se je vnovič zapletlo, ker je župan Andrej Fištravec
drugo in tretjo fazo investicije, prenovo Hladilnice in Lubadarja, vezal
na soglasje pekarnarjev, ti pa so začetek del pogojili s številnimi
zahtevami.
In kaj bi pomenila obnova? Večnamenski objekt in
dnevno središče Hladilnica bi pridobila večjo plesno dvorano in
restavracijo s kuhinjo v pritličju, velik razstaviščni prostor v
nadstropju, delavnico in mobilne pisarne, glede na projektno
dokumentacijo pa razmere za uprizoritveno, glasbeno, vizualno in
kinematografsko umetnost. Kolateralna škoda te obnove bi postala tako
imenovana Hiška na južni strani zgradbe, saj bi tam vzpostavili teraso
restavracije in nov vhod v pekarniški kompleks. Štirietažni Lubadar na
južnem delu kompleksa pa je s 16 likovnimi ateljeji v zgornjih
nadstropjih po načrtih zasnovan za ustvarjalce vizualnih umetnosti, pri
čemer veljavni načrt zaradi boljše svetlobe predvideva svetlobni jašek
skozi jedro stavbe. V prvem nadstropju so zamišljeni še atelje za
uporabno umetnost, atelje za sitotisk, knjigoveznico in fotolaboratorij,
pritličje pa za delovanje čitalnice in manjšega literarnega odra.
Tako
je jasno, da bi lahko v obnovljenih prostorih, ki bodo prispevali tudi k
novim dejavnostim, delovalo mnogo več ustvarjalcev kot dandanes. Še
posebno ker večina uporabnikov prostorov ne bi zasedala 24 ur na dan in
za nedoločen čas, kot je to zdaj, pač pa šele po uspešni prijavi na
razpis in v večini primerov po urniku. Danes sicer v 30 prostorih
Pekarne deluje 38 društev, neformalnih skupin in posameznikov. Ti pa,
razen izjem, med njimi MC IndiJanez, Bukvarna Ciproš, AGD Gustaf, KUD
Kurd in subjekti v upravni stavbi, ne pripravljajo javnega programa.
Leta 1993 smo v Večeru pisali, da je prvo leto po zasedbi v
alternativnem centru delalo 25 skupin in 50 posameznikov, zvrstilo pa se
je preko 500 dogodkov.
Niti žeblja
Veliko konfliktov v
Pekarni nastaja prav zaradi fazne prenove, saj zaradi nje so in še bodo
nekateri ustvarjalci do nadaljnjega ostajali zunaj kompleksa, v
nadomestnih prostorih. Pri prenovi upravne stavbe so ostali "zunaj"
potapljači, alpinisti, eden od bendov in nekaj posameznikov. Pri obnovi
Lubadarja, kot je predvidena zdaj, bodo brez vadbenih prostorov verjetno
ostale glasbene skupine. Zanje so prostori predvideni v podkletenem
Gustafu, osrednjem prireditvenem prostoru. Kdaj bosta prišla čas in
denar za prenovo tega tehnično in investicijsko najzahtevnejšega
objekta, še ni znano. Sicer pa je v Gustafu predvidena dvorana z
zložljivo tribuno z 250 sedišči. Objekt naj bi imel še prostore za
nastopajoče s skladišči, delavnicami in snemalnimi studii. V sklop fazne
prenove je vključen tudi MC Pekarna. V njem je načrtovan klubski
prostor z manjšo dvorano za koncertne prireditve ter gostinski in
razstaviščni del, dodani pa bodo prostori za plezalno steno, društveno
dejavnost in producentsko dejavnost kluba.
Ob vsem tem uporabniki
pravijo, da obstoječi načrti izpred štirih let ne odražajo več realnega
stanja in njihovih potreb, zato bi med drugim radi v sodelovanju z
arhitekti v okviru veljavnega gradbenega dovoljenja spremenili projektne
rešitve. V občini, kjer so v preteklem tednu poslušali predzadnjo
verzijo pogojev in bili z njo načeloma zadovoljni, so jih ponovno
opozorili, da se preveč posegati v projektne rešitve ne sme. Njihov
argument je, da so prostori dovolj modularni in da aktualni uporabniki
preveč mislijo na svoje partikularne potrebe. Andrej Žižek, eden od
projektantov prenove pekarniških objektov, ob tem zagotavlja, da zahteve
uporabnikov niso sporne in nikakor ne predstavljajo ovire za
nadaljevanje projekta. "Marsikaj se da prilagoditi željam trenutnih
uporabnikov, vendar nas občina v zvezi s tem ni nič vprašala," je
povedal Žižek, kritičen do občinske "neodločnosti in pomanjkanja
komunikacije" v zvezi s projektom.
Če obnove ne bo, to nedvomno
pomeni nadaljnje propadanje kompleksa in vztrajanje uporabnikov v slabih
prostorskih razmerah, saj nekatere stavbe nimajo niti sanitarij.
Mariborski župan je med vrsticami že zagrozil, da bo občina Pekarni v
primeru neobnove odpovedala finančno podporo. Na to je na zadnjem
srečanju z njimi namignil tudi Rajić. Občina namreč plačuje obratovalne
stroške v višini okoli 22.000 evrov letno. Dodatne težave bi znali
uporabniki imeti z inšpekcijami, saj stavbe nimajo uporabnih dovoljenj,
bile naj bi tudi nevarne. Prenova po mnenju občinskega vodstva pomeni
ureditev razmer v prostoru za neodvisno in alternativno kulturo,
pridobitev legalnega statusa uporabnikov, boljše razmere za delo in
produkcijo ter upravljavski model, ki omogoča odprto in dostopno
infrastrukturo.
Glede slednjega bo še veliko hude krvi. Veljavni
model upravljanja, dogovorjen med uporabniki in potrjen na mestnem
svetu, med drugim določa tehničnega upravitelja, ki skrbi za birokratsko
plat delovanja. To vlogo je v upravni stavbi, doslej edinem obnovljenem
objektu, prevzel MKC Maribor, nad katerim pa uporabniki niso navdušeni,
ne glede na to, ali nasprotujejo prenovi ali jo podpirajo.
"MKC
se je izkazal za strog birokratski zavod, ki se drži pravil, ki niso
primerna za odprto, neodvisno cono," meni Urška Breznik iz MISC Infopeke
Pekarne - Magdalenske mreže, ki ima domicil v upravni stavbi. Tako
uporabniki ne smejo barvati sten niti vanje zabijati žebljev, za delo po
deveti uri zvečer pa morajo upravitelja posebej obvestiti, vstop v
objekt je tudi prepovedan za pse. Za veliko razburjenje je denimo MKC
poskrbel z namestitvijo nadzornih kamer pred vhodom objekta, veliko
hrupa je bilo že zaradi grafita, ki se je pojavil na steni zgradbe,
policija pa naj bi ga sredi Pekarne popisala kot kaznivo dejanje. A vse
to ne more biti razlog za zavračanje obnove, pravi Breznikova.
Upravljavski model ni zabetoniran, prav tako lahko uporabniki po obnovi
izberejo drugega upravitelja.
JASMINA CEHNAR, URŠULA GODEC