Jasmina Cehnar
torek, oktober 29, 2013
Žonglerske delavnice, Večer, 29. oktober
Pod okriljem Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka se novembra v dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna začnejo brezplačne žonglerske delavnice z izkušenimi inštruktorji. Prva delavnica bo 13. novembra med 16. in 19. uro, naslednja 20. in zaključna 26. novembra, predhodno se je treba prijaviti na elektronski naslov infopeka@infopeka.org. Infopekovci v torek, 5. novembra, med 15. in 20. uro v svojih prostorih pripravljajo še dvodnevno delavnico za mladinske delavce Spodbujanje ustvarjalnosti in pozitivne komunikacije med mladimi, ki jo bo vodila Vesna Likovnik Gorjup. Delavnica zajema delo na sebi v okviru skupinske dinamike, ki temelji na tehnikah dramske, plesne in glasbene terapije. Prijave sprejemajo na prej navedenem elektronskem naslovu.
torek, oktober 22, 2013
Performirana konferenca za pešce za odzivno javnost: “Dragici Marinič zdravja in miru”, Dnevnik TV Maribor, 21. oktober
Na spodnji povezavi del Performirane konference za pešče za odzivno javnost: “Dragici Marinič zdravja in miru” (od 14.50 naprej)
ponedeljek, oktober 21, 2013
Od tukaj se odhaja, Večer, 21. oktober
Zabava, fitnes, nekaj tudi gledališče se zdi, da so okvirji zanimanja večine mariborskih študentov, ki so ne nazadnje produkt časa, sistema, a tudi odsev že dolgo trajajoče stagnacije mesta
Dvajset tisoč je študentov, ki so vpisani na Univerzo v Mariboru. Od teh jih vsaj 5000 tukaj biva, okoli 500 letno pa jih s študentsko izmenjavo pride še iz tujine. Deset od desetih, ki jih ustavimo v središču mesta, brez oklevanja odgovori, da jih mesto ne pritegne, kaj šele obdrži njihovo pozornost. So le na mimobežnici med domom in fakulteto - posedanja na soncu ob kavicah ali pivu so redka, kosila samo v restavracijah na bone, če ni treba doplačati, obiski koncertov, kino, gledaliških, kaj šele lutkovnih predstav za odrasle eksotična izjema. Poljudnoznanstvena predavanja, da jih sicer zanimajo, a zanje najpogosteje izvedo, ko so že mimo ... Je krivo mesto? So apatični študentje? Se na ulicah sploh čuti utrip univerze ali o univerzi v mestu govorijo le pozlačeni pokrovi? Mnenja so deljena.
Kje so vsi ljudje?
Trije osamelci sedijo pred Gledališko kavarno. Ko začnemo pogovor, se smejijo: "Z zaprtjem Happy peka je vse prazno. Glavni trg je postal totalno brezzvezen, živi samo še Grajski. Kje so vsi ljudje?" se sprašuje Anja Mauko, študentka mariborske Fakultete za strojništvo. Da ni raznorodnega koncertnega prostora, kot ga ima denimo Ljubljana v Kinu Šiška, kjer bi lahko prisluhnili kvalitetnemu rocku, reggaeju, tudi indie rocku, skoraj vsi vprašani potarnajo najprej. Pekarna jim ni všeč, ker "je zanikrna, pajzl, kjer moraš vsakič pogledati, kam stopiš, kaj šele, da bi si upal na stranišče, na Štuku pa Kingstoni," so kritični. "Le Poštna ulica je živa, vabi, toda ko bo stisnil mraz, nas tudi tja ne bo vleklo. Pa saj nočemo ne vem kaj," pogled študentov na mesto odpira Žiga Časar, ki prav tako obiskuje strojno fakulteto, "že kvalitetnega kitarista v zanimivem lokalu bi bili veseli. Samo da se nekaj dogaja, da privabi ..." Študentski abonmaji v gledališču jih zanimajo, zatrjujejo, čeprav je res, "da se na glas s tem ne hvališ, saj te kolegi v večini začudeno gledajo". Odpor do gledališča pripišejo srednješolskim izkušnjam, "kjer so nas ob kulturnih dnevih mučili z duhamornimi proslavami, amaterskimi monologi in zelo dolgočasnimi predstavami", zatrjujejo, in nekje vmes je zamrlo zanimanje.
Delo je sužnjelastniško
Študentom se vse bolj pozna tudi finančna stiska. Ni redko, povedo, da se odpovedo udeležbi na dogodkih samo zato, ker nimajo denarja. Šest od desetih jih je z ZUJF-om izgubilo štipendijo, kar pomeni vsaj 100, 150 evrov manj na mesec, časa, da bi delali, pa je malo. "Še najtežje je," pove Mariborčan Gregor Veniger iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, "da so študijske obveznosti razdrobljene čez ves dan in vsaj zagotovo te okupirajo dopoldan, ko je ponudba največja".
Kljub gospodarstvu na tleh se študentsko delo še vedno dobi, saj je sorazmerno s ponudbo padlo tudi povpraševanje. Število študentov, ki v Mariboru bivajo, se je zaradi zelo ugodnih subvencioniranih prevoznih stroškov skorajda prepolovilo, vse bolj pa se širi še študij na daljavo. "Kdor želi delati, še vedno lahko. Drži pa, da se je spremenila struktura dela," pove Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa. Dela ne izbirajo, povedo naši sogovorniki. "Ampak moram povedati, da je odnos naših delodajalcev do študentov res že blizu sužnjelastniškemu, za vodo in kruh. Zdaj raje čez vikend pomagam v gostilni v Avstriji," pove Maja. Ker je lastnik prijazen, človeški, ni pikolovskosti in delaš z veseljem, nadaljuje. Tudi v prihodnje, ko bo iskala zaposlitev, se v Mariboru ne vidi. Da razvoja in priložnosti za mlade ni, "ker se v mestu predvsem sanja o milijonih in ne o delu, s katerim bi do njih prišli. Zato se od tukaj odhaja. Kdor je priden, gre v Avstrijo, kdor pameten, naprej. Ostali bodo le tisti, ki izbire nimajo," razmišlja tudi Krajnc.
Da je pasivnost v Sloveniji že daleč nekje zamenjala proaktivnost pri vseh generacijah, ne le pri študentih, razmišlja še Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor. Zato je v bistvu sploh ne preseneča, da študentje "postanejo aktivni le takrat, ko se jim kratijo njihove 'pravice'. Vsaj v kampusu opažamo, da se družijo v manjših, zaprtih skupinah znotraj študentskih društev, najbolj so opazne zabave ob torkih in sredah, potem tudi to dogajanje zamre." Kot dobri gospodarji so se že tako prilagodili, tako Divjak-Mirnikova, da jim ponujajo sobe za zabave, kjer se lahko družijo in ne motijo drugih. "Seveda tudi drugačne vrste zabave ne manjka, ki včasih preraste okvirje dovoljenega," nezadovoljno razkrije direktorica. Okupirani so tudi njihovi fitnes centri in UŠC Leona Štuklja. Ker bi od študentov pričakovali tudi širšo razgledanost, so se nedavno aktivno povezali še s slovenskim narodnim gledališčem in lutkovnim gledališčem. Kako uspešni so bili, podatkov še nimajo, iz gledališča pa nam zadovoljni potrdijo, da je vpis od lani narastel kar za sto odstotkov, medtem ko jih lutke še niso pritegnile. Z dobrim obiskom obštudijskih dejavnosti, od glasbenih, dramskih skupin, zborov ..., se pohvalijo tudi nekatere fakultete.
Ideal človeka ni več
povezan z izobraženostjo
Na neudejstvovanje študentov v družbenoangažiranih dogodkih ali pri kakovostnih kulturnih dogodkih, ki jih Maribor vendarle ponuja (če naštejem samo nekatere: Kino Udarnik, Živa dvorišča, glasbeni, gledališki, likovni in drugi dogodki, Iniciativa Mestni zbor, Center avtonomne in alternativne produkcije ...), pa je, po mnenju Urške Breznik, v.d. direktorice Pekarne-magdalenske mreže, treba pogledati z več vidikov. Izpostavi predvsem dva: pomanjkanje kakovostnega humanističnega zaledja v mestu in šolstvo na prostem trgu oziroma nekakovostni izobraževalni sistem, "ki spodbuja razmišljanje mladih, da ideal človeka ni več povezan z izobraženostjo, ustvarjalnostjo in samostojnim mišljenjem, široko humanistično razgledanostjo, ampak jim v glavo vceplja, da je vednost pomembna samo, če je koristna in uporabna za njihovo prostituiranje na 'trgu dela'. V družbenem okolju, kjer so mladi priča dekulturaciji in dezintelektualizaciji, ni čudno, da sposobnost mišljenja in preizpraševanja kontekstov nimata več smisla."
Mladi, ki se vendarle udeležujejo predavanj in delavnic s področja kritične pismenosti, pogosto izpostavljajo, kako redko imajo priložnost prisluhniti družbenokritičnim idejam in njihovemu zgodovinskemu razvoju, kritični so tudi do svojih sovrstnikov, za katere menijo, da se veliko premalo družbeno angažirajo, ne prebirajo kakovostne literature ali obiskujejo kulturnih ali izobraževalnih dogodkov. Breznikova vidi problem zlasti v tem, "da tovrstna izobraževanja z new age gibanjem in z različnimi praksami, ki smo jih na Zahodu priredili razumevanju osebnega napredka, depolitizirajo sistemske probleme, promovirajo potrošništvo in fleksibilnost mladega človeka na trgu dela. Hkrati ponujajo nov individualistični okvir, zaradi katerega se ta ukvarja predvsem sam s sabo. Politične posledice skrajnega individualizma pa so: nezmožnost razmišljanja o sistemskih problemih, ker verjamemo, da je za vse odgovoren posameznik, kar predstavlja tudi velik odmik od solidarnostnega in skupnostnega delovanja."
Dvajset tisoč je študentov, ki so vpisani na Univerzo v Mariboru. Od teh jih vsaj 5000 tukaj biva, okoli 500 letno pa jih s študentsko izmenjavo pride še iz tujine. Deset od desetih, ki jih ustavimo v središču mesta, brez oklevanja odgovori, da jih mesto ne pritegne, kaj šele obdrži njihovo pozornost. So le na mimobežnici med domom in fakulteto - posedanja na soncu ob kavicah ali pivu so redka, kosila samo v restavracijah na bone, če ni treba doplačati, obiski koncertov, kino, gledaliških, kaj šele lutkovnih predstav za odrasle eksotična izjema. Poljudnoznanstvena predavanja, da jih sicer zanimajo, a zanje najpogosteje izvedo, ko so že mimo ... Je krivo mesto? So apatični študentje? Se na ulicah sploh čuti utrip univerze ali o univerzi v mestu govorijo le pozlačeni pokrovi? Mnenja so deljena.
Kje so vsi ljudje?
Trije osamelci sedijo pred Gledališko kavarno. Ko začnemo pogovor, se smejijo: "Z zaprtjem Happy peka je vse prazno. Glavni trg je postal totalno brezzvezen, živi samo še Grajski. Kje so vsi ljudje?" se sprašuje Anja Mauko, študentka mariborske Fakultete za strojništvo. Da ni raznorodnega koncertnega prostora, kot ga ima denimo Ljubljana v Kinu Šiška, kjer bi lahko prisluhnili kvalitetnemu rocku, reggaeju, tudi indie rocku, skoraj vsi vprašani potarnajo najprej. Pekarna jim ni všeč, ker "je zanikrna, pajzl, kjer moraš vsakič pogledati, kam stopiš, kaj šele, da bi si upal na stranišče, na Štuku pa Kingstoni," so kritični. "Le Poštna ulica je živa, vabi, toda ko bo stisnil mraz, nas tudi tja ne bo vleklo. Pa saj nočemo ne vem kaj," pogled študentov na mesto odpira Žiga Časar, ki prav tako obiskuje strojno fakulteto, "že kvalitetnega kitarista v zanimivem lokalu bi bili veseli. Samo da se nekaj dogaja, da privabi ..." Študentski abonmaji v gledališču jih zanimajo, zatrjujejo, čeprav je res, "da se na glas s tem ne hvališ, saj te kolegi v večini začudeno gledajo". Odpor do gledališča pripišejo srednješolskim izkušnjam, "kjer so nas ob kulturnih dnevih mučili z duhamornimi proslavami, amaterskimi monologi in zelo dolgočasnimi predstavami", zatrjujejo, in nekje vmes je zamrlo zanimanje.
Delo je sužnjelastniško
Študentom se vse bolj pozna tudi finančna stiska. Ni redko, povedo, da se odpovedo udeležbi na dogodkih samo zato, ker nimajo denarja. Šest od desetih jih je z ZUJF-om izgubilo štipendijo, kar pomeni vsaj 100, 150 evrov manj na mesec, časa, da bi delali, pa je malo. "Še najtežje je," pove Mariborčan Gregor Veniger iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, "da so študijske obveznosti razdrobljene čez ves dan in vsaj zagotovo te okupirajo dopoldan, ko je ponudba največja".
Kljub gospodarstvu na tleh se študentsko delo še vedno dobi, saj je sorazmerno s ponudbo padlo tudi povpraševanje. Število študentov, ki v Mariboru bivajo, se je zaradi zelo ugodnih subvencioniranih prevoznih stroškov skorajda prepolovilo, vse bolj pa se širi še študij na daljavo. "Kdor želi delati, še vedno lahko. Drži pa, da se je spremenila struktura dela," pove Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa. Dela ne izbirajo, povedo naši sogovorniki. "Ampak moram povedati, da je odnos naših delodajalcev do študentov res že blizu sužnjelastniškemu, za vodo in kruh. Zdaj raje čez vikend pomagam v gostilni v Avstriji," pove Maja. Ker je lastnik prijazen, človeški, ni pikolovskosti in delaš z veseljem, nadaljuje. Tudi v prihodnje, ko bo iskala zaposlitev, se v Mariboru ne vidi. Da razvoja in priložnosti za mlade ni, "ker se v mestu predvsem sanja o milijonih in ne o delu, s katerim bi do njih prišli. Zato se od tukaj odhaja. Kdor je priden, gre v Avstrijo, kdor pameten, naprej. Ostali bodo le tisti, ki izbire nimajo," razmišlja tudi Krajnc.
Da je pasivnost v Sloveniji že daleč nekje zamenjala proaktivnost pri vseh generacijah, ne le pri študentih, razmišlja še Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor. Zato je v bistvu sploh ne preseneča, da študentje "postanejo aktivni le takrat, ko se jim kratijo njihove 'pravice'. Vsaj v kampusu opažamo, da se družijo v manjših, zaprtih skupinah znotraj študentskih društev, najbolj so opazne zabave ob torkih in sredah, potem tudi to dogajanje zamre." Kot dobri gospodarji so se že tako prilagodili, tako Divjak-Mirnikova, da jim ponujajo sobe za zabave, kjer se lahko družijo in ne motijo drugih. "Seveda tudi drugačne vrste zabave ne manjka, ki včasih preraste okvirje dovoljenega," nezadovoljno razkrije direktorica. Okupirani so tudi njihovi fitnes centri in UŠC Leona Štuklja. Ker bi od študentov pričakovali tudi širšo razgledanost, so se nedavno aktivno povezali še s slovenskim narodnim gledališčem in lutkovnim gledališčem. Kako uspešni so bili, podatkov še nimajo, iz gledališča pa nam zadovoljni potrdijo, da je vpis od lani narastel kar za sto odstotkov, medtem ko jih lutke še niso pritegnile. Z dobrim obiskom obštudijskih dejavnosti, od glasbenih, dramskih skupin, zborov ..., se pohvalijo tudi nekatere fakultete.
Ideal človeka ni več
povezan z izobraženostjo
Na neudejstvovanje študentov v družbenoangažiranih dogodkih ali pri kakovostnih kulturnih dogodkih, ki jih Maribor vendarle ponuja (če naštejem samo nekatere: Kino Udarnik, Živa dvorišča, glasbeni, gledališki, likovni in drugi dogodki, Iniciativa Mestni zbor, Center avtonomne in alternativne produkcije ...), pa je, po mnenju Urške Breznik, v.d. direktorice Pekarne-magdalenske mreže, treba pogledati z več vidikov. Izpostavi predvsem dva: pomanjkanje kakovostnega humanističnega zaledja v mestu in šolstvo na prostem trgu oziroma nekakovostni izobraževalni sistem, "ki spodbuja razmišljanje mladih, da ideal človeka ni več povezan z izobraženostjo, ustvarjalnostjo in samostojnim mišljenjem, široko humanistično razgledanostjo, ampak jim v glavo vceplja, da je vednost pomembna samo, če je koristna in uporabna za njihovo prostituiranje na 'trgu dela'. V družbenem okolju, kjer so mladi priča dekulturaciji in dezintelektualizaciji, ni čudno, da sposobnost mišljenja in preizpraševanja kontekstov nimata več smisla."
Mladi, ki se vendarle udeležujejo predavanj in delavnic s področja kritične pismenosti, pogosto izpostavljajo, kako redko imajo priložnost prisluhniti družbenokritičnim idejam in njihovemu zgodovinskemu razvoju, kritični so tudi do svojih sovrstnikov, za katere menijo, da se veliko premalo družbeno angažirajo, ne prebirajo kakovostne literature ali obiskujejo kulturnih ali izobraževalnih dogodkov. Breznikova vidi problem zlasti v tem, "da tovrstna izobraževanja z new age gibanjem in z različnimi praksami, ki smo jih na Zahodu priredili razumevanju osebnega napredka, depolitizirajo sistemske probleme, promovirajo potrošništvo in fleksibilnost mladega človeka na trgu dela. Hkrati ponujajo nov individualistični okvir, zaradi katerega se ta ukvarja predvsem sam s sabo. Politične posledice skrajnega individualizma pa so: nezmožnost razmišljanja o sistemskih problemih, ker verjamemo, da je za vse odgovoren posameznik, kar predstavlja tudi velik odmik od solidarnostnega in skupnostnega delovanja."
Urška Kereži
sreda, oktober 16, 2013
Pomoč za mladostnike z motnjami hranjenja, Večer, 16. oktober
Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka tudi letos pripravlja psihosocialno pomoč za mladostnice in mladostnike z motnjami hranjenja. V skupini bosta mladim z motnjami hranjenja ponujeni podpora in strokovna pomoč, k sodelovanju v skupini pa so vabljeni tudi njihovi starši in drugi bližnji. Informativni sestanek v novem šolskem oziroma študijskem letu bo v četrtek, 24. oktobra, ob 17. uri v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru).
V mesecu oktobru infopekovci v svojih prostorih pripravljajo še cikel brezplačnih izobraževanj za uspešno delo in življenje z mladimi, namenjen vsem, ki se ukvarjajo z mladino. Zanimivo bo predavanje Rajsko otroštvo - peklensko mladostništvo, ki se bo dotaknilo pasti permisivne vzgoje, na sporedu bo 17. oktobra med 10. in 12. uro. Vsakoletni seminar Spodbujanje kritičnega odnosa mladih do informacij pa bo 25. in 26. oktobra med 10. in 18. uro. Gre za seminar, kjer se udeleženci naučijo kritične pismenosti.
V mesecu oktobru infopekovci v svojih prostorih pripravljajo še cikel brezplačnih izobraževanj za uspešno delo in življenje z mladimi, namenjen vsem, ki se ukvarjajo z mladino. Zanimivo bo predavanje Rajsko otroštvo - peklensko mladostništvo, ki se bo dotaknilo pasti permisivne vzgoje, na sporedu bo 17. oktobra med 10. in 12. uro. Vsakoletni seminar Spodbujanje kritičnega odnosa mladih do informacij pa bo 25. in 26. oktobra med 10. in 18. uro. Gre za seminar, kjer se udeleženci naučijo kritične pismenosti.
Jasmina Cehnar
torek, oktober 15, 2013
Persona non grata, Večer, 15. oktober
Zanimivo dogajanje v Infopeki: učna pomoč, grški večer, aktivizem in ustvarjalne delavnice
Po brezplačno učno pomoč se lahko mladi tudi letošnje šolsko leto obrnejo na Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka. Kdor ima z določenim šolskim predmetom preglavice, naj svoje težave čim prej sporoči na elektronski naslov infopeka@infopeka.org ali na telefonsko številko 041 481 246. Pomagali mu bodo prostovoljci, sporočajo iz Infopeke.
Zanimivo bo sicer v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru) v sredo, 16. oktobra, ob 20. uri, ko bosta Grški info večer in radikalna poezija na turneji. Aktivistični pesniški kolektiv Persona non grata, ki se bo na turneji ustavil tudi v Mariboru, bo namreč predstavil situacijo v Grčiji, samoorganiziranost lokalnih skupnosti, vzpon Zlate zarje in evikcije skvotov v Grčiji, beseda pa bo tekla tudi o vstajah v Sloveniji.
V Infopeki bodo za mlade med 15 in 30 leti ustvarjalne delavnice angleškega jezika, ki bodo potekale skozi kreativne in emancipatorne metode učenja. Prvo srečanje bo v torek, 29. oktobra, ob 16. uri. Prijaviti se je treba do 25. oktobra na omenjeni elektronski naslov. Infopekovci sicer s svojimi projekti sodelujejo tudi v bivšem Casinoju, sedaj Salonu uporabnih umetnosti na Glavnem trgu 1. Tam bo že jutri, v petek, ob 20. uri možno spoznati rezidenčno umetnico Milijano Istijanović. Njeno umetniško delo je sled intimnih razmišljanji in je odraz njene lastne realnosti in namišljenih notranjih svetov.
Po brezplačno učno pomoč se lahko mladi tudi letošnje šolsko leto obrnejo na Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka. Kdor ima z določenim šolskim predmetom preglavice, naj svoje težave čim prej sporoči na elektronski naslov infopeka@infopeka.org ali na telefonsko številko 041 481 246. Pomagali mu bodo prostovoljci, sporočajo iz Infopeke.
Zanimivo bo sicer v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru) v sredo, 16. oktobra, ob 20. uri, ko bosta Grški info večer in radikalna poezija na turneji. Aktivistični pesniški kolektiv Persona non grata, ki se bo na turneji ustavil tudi v Mariboru, bo namreč predstavil situacijo v Grčiji, samoorganiziranost lokalnih skupnosti, vzpon Zlate zarje in evikcije skvotov v Grčiji, beseda pa bo tekla tudi o vstajah v Sloveniji.
V Infopeki bodo za mlade med 15 in 30 leti ustvarjalne delavnice angleškega jezika, ki bodo potekale skozi kreativne in emancipatorne metode učenja. Prvo srečanje bo v torek, 29. oktobra, ob 16. uri. Prijaviti se je treba do 25. oktobra na omenjeni elektronski naslov. Infopekovci sicer s svojimi projekti sodelujejo tudi v bivšem Casinoju, sedaj Salonu uporabnih umetnosti na Glavnem trgu 1. Tam bo že jutri, v petek, ob 20. uri možno spoznati rezidenčno umetnico Milijano Istijanović. Njeno umetniško delo je sled intimnih razmišljanji in je odraz njene lastne realnosti in namišljenih notranjih svetov.
Jasmina Cehnar
sreda, oktober 09, 2013
Obnova še pod vprašanjem, Večer, 8. oktober
Pekarna, center mariborske alternative, letos še ne bo dobila nove podobe; ali se bo to sploh kdaj zgodilo, je zdaj odvisno od ministrstva
Županstvo je usodo prenove Hladilnice (na posnetku) in Lubadarja najprej
predalo v roke njenih uporabnikov, zdaj pa gospodarskega ministrstva.
(Sašo Bizjak)
Razlog je najbrž izpraznjena mestna blagajna in dejstvo, da je bil rebalans namesto sprva načrtovanega julija sprejet šele konec septembra. Skratka prepozno, da bi bilo do letošnjega 31. decembra, ko se izteče rok za črpanje odobrenih evropskih sredstev, možno izpeljati razpis za izvajalca gradbenih del in hkrati dokončati dela na Lubadarju in Hladilnici, objektih, vključenih v drugo fazo obnove Pekarne. Na vprašanje, ali so projekt opustili, so na mariborski občini sicer odgovorili, da so na ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo posredovali predlog za podaljšanje sofinanciranja in roka izvedbe v prihodnje leto.
Ali bodo občinski predlog upoštevali, na ministrstvu še niso mogli razkriti. "Vlogi za spremembo dinamik in rokov za zaključek projektov sta v obravnavi. Prizadevali si bomo, da bosta čim hitreje obravnavani," so sporočili iz Ljubljane. Povedali so še, da jih je MOM zaprosila, da se rok za izvedbo in prenos neizkoriščenih sofinancerskih sredstev za Hladilnico podaljša v leto 2014, za Lubadarja pa celo v leto 2015. Če bo ministrstvo občinskemu predlogu dalo zeleno luč, bo skrajni rok za dokončanje del in črpanje evropskih sredstev prestavljen že tretjič. Občina je namreč z nekdanjo službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pogodbo za 705 tisočakov visoko sofinanciranje Hladilnice in 1,1 milijona evrov vredno sofinanciranje Lubadarja podpisala že konec novembra 2010, od takrat pa so bili zaradi podaljševanja rokov vsako leto podpisani aneksi.
Kaj se dogaja s Pekarno, se ta čas sprašujejo tudi njeni uporabniki, začudeni, da je glede projekta vse potihnilo, potem ko se je na pragu poletja v zvezi z njim dvigalo precej prahu. Župan je namreč investicijo vezal na soglasje alternativcev, ti pa so imeli zaradi različnih interesov in tudi časovnih pritiskov veliko težav z usklajevanjem. Na koncu so sicer obnovo podprli, a pod številnimi pogoji. Potem ko so se z županom sestali in mu svoje zahteve tudi predali, z občine ni bilo več glasu, pravi Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Glede na vso paniko sem pričakoval, da se bodo že tekom poletja nadaljevala srečanja in usklajevanja. Čakali smo na odziv občine, mislili smo, da stvari tečejo, in ugotovili, da ne," je še razmišljal Derlić in napovedal, da se bodo pekarnarji v kratkem najbrž znova sestali in premleli dogajanja v zvezi s prenovo njihovega domicila.
Županstvo je usodo prenove Hladilnice (na posnetku) in Lubadarja najprej
predalo v roke njenih uporabnikov, zdaj pa gospodarskega ministrstva.
(Sašo Bizjak)
Potem ko je mariborska občinska uprava pod županom Andrejem Fištravcem za investicijsko prioriteto določila obnovo Kulturnega centra Pekarna in se je s pridobitvijo soglasja uporabnikov tega središča alternativne kulture neznansko mudilo, projekt vsaj letos še ne bo stekel. Občinska oblast namreč projekta v rebalans proračuna ni umestila oziroma je zanj zagotovila le 90.000 evrov.
Razlog je najbrž izpraznjena mestna blagajna in dejstvo, da je bil rebalans namesto sprva načrtovanega julija sprejet šele konec septembra. Skratka prepozno, da bi bilo do letošnjega 31. decembra, ko se izteče rok za črpanje odobrenih evropskih sredstev, možno izpeljati razpis za izvajalca gradbenih del in hkrati dokončati dela na Lubadarju in Hladilnici, objektih, vključenih v drugo fazo obnove Pekarne. Na vprašanje, ali so projekt opustili, so na mariborski občini sicer odgovorili, da so na ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo posredovali predlog za podaljšanje sofinanciranja in roka izvedbe v prihodnje leto.
Ali bodo občinski predlog upoštevali, na ministrstvu še niso mogli razkriti. "Vlogi za spremembo dinamik in rokov za zaključek projektov sta v obravnavi. Prizadevali si bomo, da bosta čim hitreje obravnavani," so sporočili iz Ljubljane. Povedali so še, da jih je MOM zaprosila, da se rok za izvedbo in prenos neizkoriščenih sofinancerskih sredstev za Hladilnico podaljša v leto 2014, za Lubadarja pa celo v leto 2015. Če bo ministrstvo občinskemu predlogu dalo zeleno luč, bo skrajni rok za dokončanje del in črpanje evropskih sredstev prestavljen že tretjič. Občina je namreč z nekdanjo službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pogodbo za 705 tisočakov visoko sofinanciranje Hladilnice in 1,1 milijona evrov vredno sofinanciranje Lubadarja podpisala že konec novembra 2010, od takrat pa so bili zaradi podaljševanja rokov vsako leto podpisani aneksi.
Kaj se dogaja s Pekarno, se ta čas sprašujejo tudi njeni uporabniki, začudeni, da je glede projekta vse potihnilo, potem ko se je na pragu poletja v zvezi z njim dvigalo precej prahu. Župan je namreč investicijo vezal na soglasje alternativcev, ti pa so imeli zaradi različnih interesov in tudi časovnih pritiskov veliko težav z usklajevanjem. Na koncu so sicer obnovo podprli, a pod številnimi pogoji. Potem ko so se z županom sestali in mu svoje zahteve tudi predali, z občine ni bilo več glasu, pravi Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Glede na vso paniko sem pričakoval, da se bodo že tekom poletja nadaljevala srečanja in usklajevanja. Čakali smo na odziv občine, mislili smo, da stvari tečejo, in ugotovili, da ne," je še razmišljal Derlić in napovedal, da se bodo pekarnarji v kratkem najbrž znova sestali in premleli dogajanja v zvezi s prenovo njihovega domicila.
Jasmina Cehnar
Naročite se na:
Objave (Atom)
