Od tukaj se odhaja, Večer, 21. oktober

Zabava, fitnes, nekaj tudi gledališče se zdi, da so okvirji zanimanja večine mariborskih študentov, ki so ne nazadnje produkt časa, sistema, a tudi odsev že dolgo trajajoče stagnacije mesta

Dvajset tisoč je študentov, ki so vpisani na Univerzo v Mariboru. Od teh jih vsaj 5000 tukaj biva, okoli 500 letno pa jih s študentsko izmenjavo pride še iz tujine. Deset od desetih, ki jih ustavimo v središču mesta, brez oklevanja odgovori, da jih mesto ne pritegne, kaj šele obdrži njihovo pozornost. So le na mimobežnici med domom in fakulteto - posedanja na soncu ob kavicah ali pivu so redka, kosila samo v restavracijah na bone, če ni treba doplačati, obiski koncertov, kino, gledaliških, kaj šele lutkovnih predstav za odrasle eksotična izjema. Poljudnoznanstvena predavanja, da jih sicer zanimajo, a zanje najpogosteje izvedo, ko so že mimo ... Je krivo mesto? So apatični študentje? Se na ulicah sploh čuti utrip univerze ali o univerzi v mestu govorijo le pozlačeni pokrovi? Mnenja so deljena.

Kje so vsi ljudje?

Trije osamelci sedijo pred Gledališko kavarno. Ko začnemo pogovor, se smejijo: "Z zaprtjem Happy peka je vse prazno. Glavni trg je postal totalno brezzvezen, živi samo še Grajski. Kje so vsi ljudje?" se sprašuje Anja Mauko, študentka mariborske Fakultete za strojništvo. Da ni raznorodnega koncertnega prostora, kot ga ima denimo Ljubljana v Kinu Šiška, kjer bi lahko prisluhnili kvalitetnemu rocku, reggaeju, tudi indie rocku, skoraj vsi vprašani potarnajo najprej. Pekarna jim ni všeč, ker "je zanikrna, pajzl, kjer moraš vsakič pogledati, kam stopiš, kaj šele, da bi si upal na stranišče, na Štuku pa Kingstoni," so kritični. "Le Poštna ulica je živa, vabi, toda ko bo stisnil mraz, nas tudi tja ne bo vleklo. Pa saj nočemo ne vem kaj," pogled študentov na mesto odpira Žiga Časar, ki prav tako obiskuje strojno fakulteto, "že kvalitetnega kitarista v zanimivem lokalu bi bili veseli. Samo da se nekaj dogaja, da privabi ..." Študentski abonmaji v gledališču jih zanimajo, zatrjujejo, čeprav je res, "da se na glas s tem ne hvališ, saj te kolegi v večini začudeno gledajo". Odpor do gledališča pripišejo srednješolskim izkušnjam, "kjer so nas ob kulturnih dnevih mučili z duhamornimi proslavami, amaterskimi monologi in zelo dolgočasnimi predstavami", zatrjujejo, in nekje vmes je zamrlo zanimanje.

Delo je sužnjelastniško

Študentom se vse bolj pozna tudi finančna stiska. Ni redko, povedo, da se odpovedo udeležbi na dogodkih samo zato, ker nimajo denarja. Šest od desetih jih je z ZUJF-om izgubilo štipendijo, kar pomeni vsaj 100, 150 evrov manj na mesec, časa, da bi delali, pa je malo. "Še najtežje je," pove Mariborčan Gregor Veniger iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, "da so študijske obveznosti razdrobljene čez ves dan in vsaj zagotovo te okupirajo dopoldan, ko je ponudba največja".

Kljub gospodarstvu na tleh se študentsko delo še vedno dobi, saj je sorazmerno s ponudbo padlo tudi povpraševanje. Število študentov, ki v Mariboru bivajo, se je zaradi zelo ugodnih subvencioniranih prevoznih stroškov skorajda prepolovilo, vse bolj pa se širi še študij na daljavo. "Kdor želi delati, še vedno lahko. Drži pa, da se je spremenila struktura dela," pove Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa. Dela ne izbirajo, povedo naši sogovorniki. "Ampak moram povedati, da je odnos naših delodajalcev do študentov res že blizu sužnjelastniškemu, za vodo in kruh. Zdaj raje čez vikend pomagam v gostilni v Avstriji," pove Maja. Ker je lastnik prijazen, človeški, ni pikolovskosti in delaš z veseljem, nadaljuje. Tudi v prihodnje, ko bo iskala zaposlitev, se v Mariboru ne vidi. Da razvoja in priložnosti za mlade ni, "ker se v mestu predvsem sanja o milijonih in ne o delu, s katerim bi do njih prišli. Zato se od tukaj odhaja. Kdor je priden, gre v Avstrijo, kdor pameten, naprej. Ostali bodo le tisti, ki izbire nimajo," razmišlja tudi Krajnc.

Da je pasivnost v Sloveniji že daleč nekje zamenjala proaktivnost pri vseh generacijah, ne le pri študentih, razmišlja še Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor. Zato je v bistvu sploh ne preseneča, da študentje "postanejo aktivni le takrat, ko se jim kratijo njihove 'pravice'. Vsaj v kampusu opažamo, da se družijo v manjših, zaprtih skupinah znotraj študentskih društev, najbolj so opazne zabave ob torkih in sredah, potem tudi to dogajanje zamre." Kot dobri gospodarji so se že tako prilagodili, tako Divjak-Mirnikova, da jim ponujajo sobe za zabave, kjer se lahko družijo in ne motijo drugih. "Seveda tudi drugačne vrste zabave ne manjka, ki včasih preraste okvirje dovoljenega," nezadovoljno razkrije direktorica. Okupirani so tudi njihovi fitnes centri in UŠC Leona Štuklja. Ker bi od študentov pričakovali tudi širšo razgledanost, so se nedavno aktivno povezali še s slovenskim narodnim gledališčem in lutkovnim gledališčem. Kako uspešni so bili, podatkov še nimajo, iz gledališča pa nam zadovoljni potrdijo, da je vpis od lani narastel kar za sto odstotkov, medtem ko jih lutke še niso pritegnile. Z dobrim obiskom obštudijskih dejavnosti, od glasbenih, dramskih skupin, zborov ..., se pohvalijo tudi nekatere fakultete.

Ideal človeka ni več
povezan z izobraženostjo

Na neudejstvovanje študentov v družbenoangažiranih dogodkih ali pri kakovostnih kulturnih dogodkih, ki jih Maribor vendarle ponuja (če naštejem samo nekatere: Kino Udarnik, Živa dvorišča, glasbeni, gledališki, likovni in  drugi dogodki, Iniciativa Mestni zbor, Center avtonomne in alternativne produkcije ...), pa je, po mnenju Urške Breznik, v.d. direktorice Pekarne-magdalenske mreže, treba pogledati z več vidikov. Izpostavi predvsem dva: pomanjkanje kakovostnega humanističnega zaledja v mestu in šolstvo na prostem trgu oziroma nekakovostni izobraževalni sistem, "ki spodbuja razmišljanje mladih, da ideal človeka ni več povezan z izobraženostjo, ustvarjalnostjo in samostojnim mišljenjem, široko humanistično razgledanostjo, ampak jim v glavo vceplja, da je vednost pomembna samo, če je koristna in uporabna za njihovo prostituiranje na 'trgu dela'. V družbenem okolju, kjer so mladi priča dekulturaciji in dezintelektualizaciji, ni čudno, da sposobnost mišljenja in preizpraševanja kontekstov nimata več smisla."

Mladi, ki se vendarle udeležujejo predavanj in delavnic s področja kritične pismenosti, pogosto izpostavljajo, kako redko imajo priložnost prisluhniti družbenokritičnim idejam in njihovemu zgodovinskemu razvoju, kritični so tudi do svojih sovrstnikov, za katere menijo, da se veliko premalo družbeno angažirajo, ne prebirajo kakovostne literature ali obiskujejo kulturnih ali izobraževalnih dogodkov. Breznikova vidi problem zlasti v tem, "da tovrstna izobraževanja z new age gibanjem in z različnimi praksami, ki smo jih na Zahodu priredili razumevanju osebnega napredka, depolitizirajo sistemske probleme, promovirajo potrošništvo in fleksibilnost mladega človeka na trgu dela. Hkrati ponujajo nov individualistični okvir, zaradi katerega se ta ukvarja predvsem sam s sabo. Politične posledice skrajnega individualizma pa so: nezmožnost razmišljanja o sistemskih problemih, ker verjamemo, da je za vse odgovoren posameznik, kar predstavlja tudi velik odmik od solidarnostnega in skupnostnega delovanja."

Urška Kereži

Pomoč za mladostnike z motnjami hranjenja, Večer, 16. oktober

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka tudi letos pripravlja psihosocialno pomoč za mladostnice in mladostnike z motnjami hranjenja. V skupini bosta mladim z motnjami hranjenja ponujeni podpora in strokovna pomoč, k sodelovanju v skupini pa so vabljeni tudi njihovi starši in drugi bližnji. Informativni sestanek v novem šolskem oziroma študijskem letu bo v četrtek, 24. oktobra, ob 17. uri v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru).

V mesecu oktobru infopekovci v svojih prostorih pripravljajo še cikel brezplačnih izobraževanj za uspešno delo in življenje z mladimi, namenjen vsem, ki se ukvarjajo z mladino. Zanimivo bo predavanje Rajsko otroštvo - peklensko mladostništvo, ki se bo dotaknilo pasti permisivne vzgoje, na sporedu bo 17. oktobra med 10. in 12. uro. Vsakoletni seminar Spodbujanje kritičnega odnosa mladih do informacij pa bo 25. in 26. oktobra med 10. in 18. uro. Gre za seminar, kjer se udeleženci naučijo kritične pismenosti. 

Jasmina Cehnar

Persona non grata, Večer, 15. oktober

Zanimivo dogajanje v Infopeki: učna pomoč, grški večer, aktivizem in ustvarjalne delavnice 
Po brezplačno učno pomoč se lahko mladi tudi letošnje šolsko leto obrnejo na Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka. Kdor ima z določenim šolskim predmetom preglavice, naj svoje težave čim prej sporoči na elektronski naslov infopeka@infopeka.org ali na telefonsko številko 041 481 246. Pomagali mu bodo prostovoljci, sporočajo iz Infopeke.

Zanimivo bo sicer v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru) v sredo, 16. oktobra, ob 20. uri, ko bosta Grški info večer in radikalna poezija na turneji. Aktivistični pesniški kolektiv Persona non grata, ki se bo na turneji ustavil tudi v Mariboru, bo namreč predstavil situacijo v Grčiji, samoorganiziranost lokalnih skupnosti, vzpon Zlate zarje in evikcije skvotov v Grčiji, beseda pa bo tekla tudi o vstajah v Sloveniji.

V Infopeki bodo za mlade med 15 in 30 leti ustvarjalne delavnice angleškega jezika, ki bodo potekale skozi kreativne in emancipatorne metode učenja. Prvo srečanje bo v torek, 29. oktobra, ob 16. uri. Prijaviti se je treba do 25. oktobra na omenjeni elektronski naslov. Infopekovci sicer s svojimi projekti sodelujejo tudi v bivšem Casinoju, sedaj Salonu uporabnih umetnosti na Glavnem trgu 1. Tam bo že jutri, v petek, ob 20. uri možno spoznati rezidenčno umetnico Milijano Istijanović. Njeno umetniško delo je sled intimnih razmišljanji in je odraz njene lastne realnosti in namišljenih notranjih svetov.

Jasmina Cehnar

Obnova še pod vprašanjem, Večer, 8. oktober

Pekarna, center mariborske alternative, letos še ne bo dobila nove podobe; ali se bo to sploh kdaj zgodilo, je zdaj odvisno od ministrstva




Županstvo je usodo prenove Hladilnice (na posnetku) in Lubadarja najprej 
predalo v roke njenih uporabnikov, zdaj pa gospodarskega ministrstva. 
(Sašo Bizjak)

Potem ko je mariborska občinska uprava pod županom Andrejem Fištravcem za investicijsko prioriteto določila obnovo Kulturnega centra Pekarna in se je s pridobitvijo soglasja uporabnikov tega središča alternativne kulture neznansko mudilo, projekt vsaj letos še ne bo stekel. Občinska oblast namreč projekta v rebalans proračuna ni umestila oziroma je zanj zagotovila le 90.000 evrov.

Razlog je najbrž izpraznjena mestna blagajna in dejstvo, da je bil rebalans namesto sprva načrtovanega julija sprejet šele konec septembra. Skratka prepozno, da bi bilo do letošnjega 31. decembra, ko se izteče rok za črpanje odobrenih evropskih sredstev, možno izpeljati razpis za izvajalca gradbenih del in hkrati dokončati dela na Lubadarju in Hladilnici, objektih, vključenih v drugo fazo obnove Pekarne. Na vprašanje, ali so projekt opustili, so na mariborski občini sicer odgovorili, da so na ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo posredovali predlog za podaljšanje sofinanciranja in roka izvedbe v prihodnje leto.

Ali bodo občinski predlog upoštevali, na ministrstvu še niso mogli razkriti. "Vlogi za spremembo dinamik in rokov za zaključek projektov sta v obravnavi. Prizadevali si bomo, da bosta čim hitreje obravnavani," so sporočili iz Ljubljane. Povedali so še, da jih je MOM zaprosila, da se rok za izvedbo in prenos neizkoriščenih sofinancerskih sredstev za Hladilnico podaljša v leto 2014, za Lubadarja pa celo v leto 2015. Če bo ministrstvo občinskemu predlogu dalo zeleno luč, bo skrajni rok za dokončanje del in črpanje evropskih sredstev prestavljen že tretjič. Občina je namreč z nekdanjo službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pogodbo za 705 tisočakov visoko sofinanciranje Hladilnice in 1,1 milijona evrov vredno sofinanciranje Lubadarja podpisala že konec novembra 2010, od takrat pa so bili zaradi podaljševanja rokov vsako leto podpisani aneksi.

Kaj se dogaja s Pekarno, se ta čas sprašujejo tudi njeni uporabniki, začudeni, da je glede projekta vse potihnilo, potem ko se je na pragu poletja v zvezi z njim dvigalo precej prahu. Župan je namreč investicijo vezal na soglasje alternativcev, ti pa so imeli zaradi različnih interesov in tudi časovnih pritiskov veliko težav z usklajevanjem. Na koncu so sicer obnovo podprli, a pod številnimi pogoji. Potem ko so se z županom sestali in mu svoje zahteve tudi predali, z občine ni bilo več glasu, pravi Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Glede na vso paniko sem pričakoval, da se bodo že tekom poletja nadaljevala srečanja in usklajevanja. Čakali smo na odziv občine, mislili smo, da stvari tečejo, in ugotovili, da ne," je še razmišljal Derlić in napovedal, da se bodo pekarnarji v kratkem najbrž znova sestali in premleli dogajanja v zvezi s prenovo njihovega domicila.

Jasmina Cehnar

Infopeka išče prostovoljce, Večer, 25. september

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka tudi to šolsko in študijsko leto poziva mlade, da se priključijo organiziranemu prostovoljskemu delu. Uvodni sestanek za vse, ki jih to zanima, bo 10. oktobra ob 17. uri v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru). Področja, h katerim se je možno priključiti so: brezplačna učna pomoč otrokom in mladostnikom, izvajanje delavnic za osnovnošolce za spodbujanje ustvarjalnosti, aktivno preživljanje prostega časa z otroki in mladostniki z manj priložnostmi ter izvajanje mladinskih delavnic, s katerimi prostovoljci pospešujejo razvojne in socializacijske procese pri mladih ter preprečujejo njihovo socialno izključenost. Eno od področij je tudi raziskovanje mesta z umetniškimi intervencijami, tematskimi sprehodi, pripravo predavanj in okroglih miz o družabnostnih funkcijah mesta. 

ZIZ išče nove člane, Večer, 12. september

Mladinski kulturno-izobraževalni center Infopeka v septembru pripravlja številne aktivnosti. Sporočajo, da neformalna gledališko-aktivistična skupina ZIZ išče nove člane, ki bi sodelovali v interaktivni predstavi Med dvema ognjema. Predstava spodbuja dialog med moškimi in ženskami z izmenjavo medspolnih osebnih zgodb. Prvo srečanje in vaje, ki jih bo vodila aktivistka gledališča zatiranih Barbara Polajnar, bodo že jutri ob 18. uri v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru), prijaviti pa se je treba do danes (barbara.polajnar@gmail.com). V soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, pa bo od 16. do 20. oziroma od 14. do 18. ure še dvodnevna delavnica o metodi gledališča zatiranih. To soboto bo tudi otvoritev skupinske razstave Tattoo, kjer se bodo predstavili tatu umetniki mlajše generacije Sašo Dudič, Iva Gustinčič in Nejc Sedeminosemdeset. Odprtje bo ob 19. uri v Galeriji na Koroški 18.

Infopeka v septembru organizira še zaposlitvene delavnice Motivacija in njen vpliv pri iskanju zaposlitve, ki bo udeležence izzvala z iskanjem notranje in zunanje motivacije pri iskanju službe. Prvo srečanje, ki ga bo vodila socialna delavka Simona Mauko, bo v četrtek, 19. septembra, od 10. do 12. ure v prostorih Infopeke.

Labirint v K18, Večer, 10. september

Po počitnicah Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v svojih prostorih Ob železnici 8 v Mariboru med 10. in 18. uro znova odpira svoja vrata. Poleg rednih programov pa začenja tudi z drugimi aktivnostmi. V Galeriji na Koroški je od petka postavljena instalacija Labirint Gašperja Bohinca, ki je do vrha zapolnil galerijski prostor z različnimi materiali in predmeti, s pomočjo katerih so nastali prehodi in koridorji, po katerih se obiskovalci lahko gibajo po prostoru galerije. Razstava Labirint, ki je del cikla 18 razstav v K18, bo odprta še v sredo, 11. septembra, in v petek, 13. septembra, med 16. in 18. uro. 

Uporabniki mariborske Pekarne vendarle podprli obnovo, Delo, 16. julij

Uporabniki so predlagali tudi nekaj konkretnih sprememb notranje ureditve, ki bi po njihovem izboljšali načrt gradnje.

S. P., Delo.si/STA

tor, 16.07.2013, 09:52

Pekarnarji od Mestne občine Maribor (MOM) zahtevajo pisna zagotovila, da jim bodo še pred začetkom obnove zagotovili nadomestne prostore znotraj kompleksa. Foto: Tadej Regent/Delo

Maribor - Uporabniki Pekarne so skoraj dva tedna po sestanku z županom Andrejem Fištravcem vendarle sklenili podpreti obnovo omenjenega mariborskega kulturnega centra, a so pri tem znova postavili nekaj pogojev, o katerih so sicer govorili tudi na omenjenem sestanku. Gre za obnovo objektov Lubadar in Hladilnica, za katero so na voljo evropska sredstva.
Pekarnarji od Mestne občine Maribor (MOM) zahtevajo pisna zagotovila, da jim bodo še pred začetkom obnove zagotovili nadomestne prostore znotraj kompleksa, ob soglasju posameznega uporabnika pa tudi izven. Za obstoječe uporabnike, ki so trenutno že v nadomestnih prostorih, zaradi obnove upravne stavbe, zahtevajo podaljšanje pogodbe za tri leta oziroma do zagotovitve ustreznih prostorov v obnovljenem delu Pekarne.
Hišni red Pekarne bi v prihodnje oblikovali uporabniki prostorov
Prav tako pričakujejo, da bodo po obnovi vsi sedanji uporabniki dobili ustrezne prostore za najmanj tri leta brez razpisa, po zaključku obnove pa morajo ti imeti pravico, da prostore urejajo, spreminjajo, preurejajo, prilagajajo glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem urejajo v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo.
Po njihovem mnenju bi morali hišni red Pekarne v prihodnje oblikovati uporabniki prostorov za prostore, ki jih upravljajo, skupnost uporabnikov pa za skupne površine.
Uporabniki kompleksa so predlagali tudi nekaj konkretnih sprememb notranje ureditve, ki bi po njihovem izboljšali načrt gradnje, ne bi pa ga spreminjali. Tako predlagajo postavitev nekaj montažnih sten za potrebe glasbenih ateljejev, menjavo načrtovanih steklenih sten z masivnimi, pa tudi nekaj predelnih sten, s katerimi bi ustvarili dodatne kapacitete.
Za Hladilnico in Lubadarja 1,1 milijona evrov
Pekarnarji tudi menijo, da na območju kompleksa upravitelj ali MOM ne bi smela vršiti tehničnega ali fizičnega nadzora brez privolitve uporabnikov. Kot poudarjajo, je ta pogoj nastal na osnovi izkušenj iz obnovljene upravne stavbe, kjer gre za pretirano poseganje v avtonomijo uporabe prostorov. Prostori se nadzirajo s kamerami, varnostniki brez prisotnosti uporabnikov vstopajo v prostore in podobno.
Župan Fištravec je že ob zadnjem sestanku 2. julija povedal, da se z dokončno odločitvijo glede tri milijone evrov vrednega projekta prenove objektov Hladilnica in Lubadar, za katera bo morala občina iz proračuna v naslednjih dveh letih zagotoviti 1,1 milijona lastnih sredstev, zelo mudi.
Kot je tedaj dejal, je večino tistega, kar so mu povedali predstavniki uporabnikov, sprejemljivo, saj predlogi ne posegajo v strukturo projekta, pač pa ga prilagajajo in izboljšujejo. Še največ pomislekov je bilo glede zahtev povezanih s "hišnim redom" po obnovi, a tudi o tem je dejal, da ga bodo definirali uporabniki sami, zato zanj mestna občina ne bo odgovorna.
Večina zadev naj ne bi bilo spornih, v zvezi z zahtevo, da se sedanji uporabniki pri pridobivanju novih prostorov obravnavajo prednostno, pa je član županove ekipe Goran Rajič na sestanku poudaril, da bodo morali sedanji uporabniki v tem primeru pokazati tudi določene reference za delo v preteklosti.

Uporabniki Pekarne naposled privolili v obnovo, Večer, 16. julij

Pekarnarji od Mestne občine Maribor zahtevajo pisna zagotovila, da jim bodo še pred začetkom obnove zagotovili nadomestne prostore znotraj kompleksa

Marko Vanovšek

Uporabniki Pekarne so skoraj dva tedna po sestanku z županom Andrejem Fištravcem vendarle sklenili podpreti obnovo omenjenega mariborskega kulturnega centra, a so pri tem znova postavili nekaj pogojev, o katerih so sicer govorili tudi na omenjenem sestanku. Gre za obnovo objektov Lubadar in Hladilnica, za katero so na voljo evropska sredstva. Pekarnarji od Mestne občine Maribor (MOM) zahtevajo pisna zagotovila, da jim bodo še pred začetkom obnove zagotovili nadomestne prostore znotraj kompleksa, ob soglasju posameznega uporabnika pa tudi izven.

Za obstoječe uporabnike, ki so trenutno že v nadomestnih prostorih, zaradi obnove upravne stavbe, zahtevajo podaljšanje pogodbe za tri leta oziroma do zagotovitve ustreznih prostorov v obnovljenem delu Pekarne. Prav tako pričakujejo, da bodo po obnovi vsi sedanji uporabniki dobili ustrezne prostore za najmanj tri leta brez razpisa, po zaključku obnove pa morajo ti imeti pravico, da prostore urejajo, spreminjajo, preurejajo, prilagajajo glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem urejajo v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo. Po njihovem mnenju bi morali hišni red Pekarne v prihodnje oblikovati uporabniki prostorov za prostore, ki jih upravljajo, skupnost uporabnikov pa za skupne površine.

Uporabniki kompleksa so predlagali tudi nekaj konkretnih sprememb notranje ureditve, ki bi po njihovem izboljšali načrt gradnje, ne bi pa ga spreminjali. Tako predlagajo postavitev nekaj montažnih sten za potrebe glasbenih ateljejev, menjavo načrtovanih steklenih sten z masivnimi, pa tudi nekaj predelnih sten, s katerimi bi ustvarili dodatne kapacitete.

Pekarnarji tudi menijo, da na območju kompleksa upravitelj ali MOM ne bi smela vršiti tehničnega ali fizičnega nadzora brez privolitve uporabnikov. Kot poudarjajo, je ta pogoj nastal na osnovi izkušenj iz obnovljene upravne stavbe, kjer gre za pretirano poseganje v avtonomijo uporabe prostorov. Prostori se nadzirajo s kamerami, varnostniki brez prisotnosti uporabnikov vstopajo v prostore in podobno.

Večina zadev naj ne bi bilo spornih, v zvezi z zahtevo, da se sedanji uporabniki pri pridobivanju novih prostorov obravnavajo prednostno, pa je član županove ekipe Goran Rajič na sestanku poudaril, da bodo morali sedanji uporabniki v tem primeru pokazati tudi določene reference za delo v preteklosti.

Župan Fištravec je že ob zadnjem sestanku 2. julija povedal, da se z dokončno odločitvijo glede tri milijone evrov vrednega projekta prenove objektov Hladilnica in Lubadar, za katera bo morala občina iz proračuna v naslednjih dveh letih zagotoviti 1,1 milijona lastnih sredstev, zelo mudi. Kot je tedaj dejal, je večino tistega, kar so mu povedali predstavniki uporabnikov, sprejemljivo, saj predlogi ne posegajo v strukturo projekta, pač pa ga prilagajajo in izboljšujejo. Še največ pomislekov je bilo glede zahtev povezanih s "hišnim redom" po obnovi, a tudi o tem je dejal, da ga bodo definirali uporabniki sami, zato zanj mestna občina ne bo odgovorna.

Polona Petrena

Pekarna prihodnosti

STA

Izločili nerealne pogoje, Večer, 16. julij

Na korespondenčnem glasovanju so pekarnarji s 36 glasovi za obnovo in nobenim proti potrdili, da so za obnovo tega mariborskega kompleksa, v katerem ima domicil alternativna kultura. Toda ne za kakršno koli obnovo, ampak za obnovo pod določenimi pogoji, ki so jih oblikovali in uredili, sedaj pa jih morajo še poslati mariborskemu županu Andreju Fištravcu.

Z dolgega seznama so izločili nekaj nerealnih pogojev, te, ki so ostali, pa lahko razdelijo v različne sklope. Eden od njih je prostorski, saj zajema nekoliko drugačne prostorske razporeditve v zgradbah Lubadar in Hladilnica, odvisne predvsem od izvajajočih se vsebin. V Lubadarju želijo montažne predelne stene za glasbene ateljeje v severnem delu zgradbe, ki morajo biti zvočno izolirane; v vadbenih kletnih prostorih Hladilnice pa prav tako želijo pregradne stene, da bo lahko tam vadilo več skupin.

Pregradne stene želijo tudi v pritličju. Sledijo jim pogoji o vračanju sedanjih uporabnikov v obnovljene zgradbe, za katere želijo, da imajo veljavno pogodbo še tri leta po obnovi, če bodo seveda tam ustvarjali. Hišni red celotnega kompleksa želijo oblikovati uporabniki sami, v komisiji za izbor in oblikovanje razpisnih pogojev za izbor nadzornika obnove pa hočejo vsaj enega svojega predstavnika. Ker želijo vzpostaviti in ohraniti avtonomijo, zahtevajo, da ne upravitelj ne Mestna občina Maribor po obnovi ne izvaja tehničnega ali fizičnega nadzora brez privolitve uporabnikov.

Potem ko bodo pekarnarji pogoje poslali županu, bo poteza spet na strani Mestne občine Maribor. Vprašanje je namreč, ali bodo za ekipo in projektante smiselni in sprejemljivi ali pa se bodo o njih ponovno morali pogajati.

Uršula Godec

Veliko hrupa že zaradi grafita, Večer, 6. julij

Rezultat pogajanj med Mestno občino Maribor in pekarnarji še ni znan - obnova Pekarne je kljub vse bolj strpnim besedam med pogajalci še v zraku

Čeprav pekarnarji, ki zasedajo prostore nekdanjega vojaškega kompleksa v Mariboru, ki so ga pred 19 leti zasedli alternativci, pri pogojevanju, kako naj bi bila Pekarna obnovljena, nočejo popustiti, so v tem tednu skupaj z mariborskim županom Andrejem Fištravcem sedli za isto mizo in predstavili preoblikovane, vendar še ne potrjene, skorajda zadnje pogoje. Sami jih bodo predelali še enkrat na plenumu, ta je načrtovan za ponedeljek, potem pa jih bodo še v pisni obliki poslali županu. Če jih bodo seveda potrdili. Fištravec je ob začetku pogovorov s pekarnarji sicer izjavil, da naj se zgolj izjasnijo, ali so za obnovo ali ne. A po začetnih trkih in šumih v komunikaciji pravi, da zadnji slišani "pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt". Pekarnarji si še vedno niso edini niti v tem, ali so za obnovo kompleksa ali ne, niti v sestavljanju pogojev, kar pa se njim zdi razumljivo, debata o pogojih pa naj bi bila del večjega in daljšega procesa. Po besedah Marka Brumna, člana programskega sveta Pekarne, ta je sicer v celoti za obnovo kompleksa brez pogojev, bodo pri nekaterih zadržki vedno obstajali, Gregor Stamejčič - Grizli iz skupine uporabnikov Pekarne, ki še ni rekla dokončnega potrdila za obnovo, je za postavljanje pogojev, pa ima v tem podobno mnenje. Soglasni da ali ne naj bi bil skoraj nemogoč, saj imajo pekarnarji, sestavljeni iz različnih skupin, društev in posameznikov, različne interese.

In medtem ko občina in pekarnarji tečejo zadnji krog proti cilju, se zastavlja vprašanje, ali bo rezultat zadnjih naprezanj obnova ali (nadaljnji) propad kompleksa. Goran Rajić, svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja v Mestni občini Maribor, je pekarnarjem namreč na zadnjem srečanju med drugim dejal, da se določenih pogojev ne more postavljati, če pa bodo proti obnovi, bo nastalo tako stanje, da bo treba začeti plačevati račune - kompleks pa ne bo še nadaljnjih 20 let ostal v taki obliki. Na probleme z razpadajočimi stavbami, s katerimi je treba nekaj storiti, je sicer po zadnjem srečanju opozoril tudi Brumen.

Samo po razpisih in urniku

Idejne rešitve za celovito prenovo pekarniškega kompleksa so bile izdelane že leta 2005. Tri leta kasneje je bivši mariborski župan Franc Kangler uporabnikom ponudil preselitev na drugo lokacijo - v Karanteno za mariborskim Europarkom. Po glasnem uporu pekarnarjev je nekdanji župan idejo črtal, alternativcem pa zagotovil prenovo obstoječih prostorov. Arhitekti so za osnovo svojih načrtov vzeli prej omenjene idejne rešitve in jih v velikem delu predrugačili v skladu z željami takratnih uporabnikov, čeprav brez glasnega protesta ni šlo niti tedaj.

Kljub vsemu je prva faza prenove vendarle stekla. Začelo se je z upravno stavbo, kjer je nastal novi hostel, svoj domicil je tam med drugimi našel tudi Mladinski kulturni center (MKC) Maribor, ki je prevzel upraviteljske vajeti. Ko bi morali na vrsto priti še Hladilnica, Lubadar, Gustaf in MC Pekarna, je bil projekt spet pozabljen. Sedanje občinsko vodstvo pa je za njegovo nadaljevanje končno našlo nekaj več politične volje, a se je vnovič zapletlo, ker je župan Andrej Fištravec drugo in tretjo fazo investicije, prenovo Hladilnice in Lubadarja, vezal na soglasje pekarnarjev, ti pa so začetek del pogojili s številnimi zahtevami.

In kaj bi pomenila obnova? Večnamenski objekt in dnevno središče Hladilnica bi pridobila večjo plesno dvorano in restavracijo s kuhinjo v pritličju, velik razstaviščni prostor v nadstropju, delavnico in mobilne pisarne, glede na projektno dokumentacijo pa razmere za uprizoritveno, glasbeno, vizualno in kinematografsko umetnost. Kolateralna škoda te obnove bi postala tako imenovana Hiška na južni strani zgradbe, saj bi tam vzpostavili teraso restavracije in nov vhod v pekarniški kompleks. Štirietažni Lubadar na južnem delu kompleksa pa je s 16 likovnimi ateljeji v zgornjih nadstropjih po načrtih zasnovan za ustvarjalce vizualnih umetnosti, pri čemer veljavni načrt zaradi boljše svetlobe predvideva svetlobni jašek skozi jedro stavbe. V prvem nadstropju so zamišljeni še atelje za uporabno umetnost, atelje za sitotisk, knjigoveznico in fotolaboratorij, pritličje pa za delovanje čitalnice in manjšega literarnega odra.

Tako je jasno, da bi lahko v obnovljenih prostorih, ki bodo prispevali tudi k novim dejavnostim, delovalo mnogo več ustvarjalcev kot dandanes. Še posebno ker večina uporabnikov prostorov ne bi zasedala 24 ur na dan in za nedoločen čas, kot je to zdaj, pač pa šele po uspešni prijavi na razpis in v večini primerov po urniku. Danes sicer v 30 prostorih Pekarne deluje 38 društev, neformalnih skupin in posameznikov. Ti pa, razen izjem, med njimi MC IndiJanez, Bukvarna Ciproš, AGD Gustaf, KUD Kurd in subjekti v upravni stavbi, ne pripravljajo javnega programa. Leta 1993 smo v Večeru pisali, da je prvo leto po zasedbi v alternativnem centru delalo 25 skupin in 50 posameznikov, zvrstilo pa se je preko 500 dogodkov.

Niti žeblja

Veliko konfliktov v Pekarni nastaja prav zaradi fazne prenove, saj zaradi nje so in še bodo nekateri ustvarjalci do nadaljnjega ostajali zunaj kompleksa, v nadomestnih prostorih. Pri prenovi upravne stavbe so ostali "zunaj" potapljači, alpinisti, eden od bendov in nekaj posameznikov. Pri obnovi Lubadarja, kot je predvidena zdaj, bodo brez vadbenih prostorov verjetno ostale glasbene skupine. Zanje so prostori predvideni v podkletenem Gustafu, osrednjem prireditvenem prostoru. Kdaj bosta prišla čas in denar za prenovo tega tehnično in investicijsko najzahtevnejšega objekta, še ni znano. Sicer pa je v Gustafu predvidena dvorana z zložljivo tribuno z 250 sedišči. Objekt naj bi imel še prostore za nastopajoče s skladišči, delavnicami in snemalnimi studii. V sklop fazne prenove je vključen tudi MC Pekarna. V njem je načrtovan klubski prostor z manjšo dvorano za koncertne prireditve ter gostinski in razstaviščni del, dodani pa bodo prostori za plezalno steno, društveno dejavnost in producentsko dejavnost kluba.

Ob vsem tem uporabniki pravijo, da obstoječi načrti izpred štirih let ne odražajo več realnega stanja in njihovih potreb, zato bi med drugim radi v sodelovanju z arhitekti v okviru veljavnega gradbenega dovoljenja spremenili projektne rešitve. V občini, kjer so v preteklem tednu poslušali predzadnjo verzijo pogojev in bili z njo načeloma zadovoljni, so jih ponovno opozorili, da se preveč posegati v projektne rešitve ne sme. Njihov argument je, da so prostori dovolj modularni in da aktualni uporabniki preveč mislijo na svoje partikularne potrebe. Andrej Žižek, eden od projektantov prenove pekarniških objektov, ob tem zagotavlja, da zahteve uporabnikov niso sporne in nikakor ne predstavljajo ovire za nadaljevanje projekta. "Marsikaj se da prilagoditi željam trenutnih uporabnikov, vendar nas občina v zvezi s tem ni nič vprašala," je povedal Žižek, kritičen do občinske "neodločnosti in pomanjkanja komunikacije" v zvezi s projektom.

Če obnove ne bo, to nedvomno pomeni nadaljnje propadanje kompleksa in vztrajanje uporabnikov v slabih prostorskih razmerah, saj nekatere stavbe nimajo niti sanitarij. Mariborski župan je med vrsticami že zagrozil, da bo občina Pekarni v primeru neobnove odpovedala finančno podporo. Na to je na zadnjem srečanju z njimi namignil tudi Rajić. Občina namreč plačuje obratovalne stroške v višini okoli 22.000 evrov letno. Dodatne težave bi znali uporabniki imeti z inšpekcijami, saj stavbe nimajo uporabnih dovoljenj, bile naj bi tudi nevarne. Prenova po mnenju občinskega vodstva pomeni ureditev razmer v prostoru za neodvisno in alternativno kulturo, pridobitev legalnega statusa uporabnikov, boljše razmere za delo in produkcijo ter upravljavski model, ki omogoča odprto in dostopno infrastrukturo.

Glede slednjega bo še veliko hude krvi. Veljavni model upravljanja, dogovorjen med uporabniki in potrjen na mestnem svetu, med drugim določa tehničnega upravitelja, ki skrbi za birokratsko plat delovanja. To vlogo je v upravni stavbi, doslej edinem obnovljenem objektu, prevzel MKC Maribor, nad katerim pa uporabniki niso navdušeni, ne glede na to, ali nasprotujejo prenovi ali jo podpirajo.

"MKC se je izkazal za strog birokratski zavod, ki se drži pravil, ki niso primerna za odprto, neodvisno cono," meni Urška Breznik iz MISC Infopeke Pekarne - Magdalenske mreže, ki ima domicil v upravni stavbi. Tako uporabniki ne smejo barvati sten niti vanje zabijati žebljev, za delo po deveti uri zvečer pa morajo upravitelja posebej obvestiti, vstop v objekt je tudi prepovedan za pse. Za veliko razburjenje je denimo MKC poskrbel z namestitvijo nadzornih kamer pred vhodom objekta, veliko hrupa je bilo že zaradi grafita, ki se je pojavil na steni zgradbe, policija pa naj bi ga sredi Pekarne popisala kot kaznivo dejanje. A vse to ne more biti razlog za zavračanje obnove, pravi Breznikova. Upravljavski model ni zabetoniran, prav tako lahko uporabniki po obnovi izberejo drugega upravitelja. •

JASMINA CEHNAR, URŠULA GODEC

Nikoli več Pekarna?!, Nevladna, št.11, julij

Članek je dosegljiv tukaj.

Odločajo skriti pred javnostjo, Večer, 10. julij

Odločajo skriti pred javnostjo

Pekarnarji naj bi na minulem ponedeljkovem plenumu, ta je potekal tajno, dorekli končno obliko in vsebino pogojev v povezavi z obnovo Pekarne - a se je očitno spet zaustavilo tik pred zaključkom

Sašo Bizjak

Uporabniki Pekarne se ne morejo zediniti niti o pogojih obnove.

Po tem ko so se uporabniki Pekarne na ponedeljkovem plenumu odločali, kakšna bo končna oblika pogojev o obnovi tega mariborskega kompleksa, v katerem so ustvarjalci alternativne kulture, se pojavljata predvsem dve vprašanji. Zakaj je bil plenum zaprt za javnost in ali so pogoji, ki so jih pekarnarji na srečanju z županom - to je bilo prejšnji teden - ustno predstavili kot zadnjo verzijo, spremenili. Takrat je bilo namreč rečeno, da jih bodo le še zapisali in do konca oblikovali ter takoj po plenumu poslali županu. Po besedah Ramiza Derlića iz KUD MC IndiJanez so nekateri uporabniki Hladilnice hoteli na plenumu spremeniti nekaj ključnih pogojev, zaradi česar na srečanju niso mogli vsega do konca doreči.

Ne vedo, kaj je javni interes

Dvom, ali se pekarnarji zavedajo, da ustvarjajo na javnem prostoru in da je smotrno, da je plenum odprt za javnost, je izrazil Borut Osonkar v besedilu na družabnem omrežju, pritrdili so mu mnogi sogovorniki, posebej tudi eden od projektantov pekarniškega projekta Robert Veselko. Že v vabilu na plenum so namreč njegovi organizatorji, med njimi tudi Derlić, zapisali, da bo zaprt za javnost zaradi lažjega poteka. Osonkar je zapisal, da se plenumaši "ne zavedajo, da je njihovo delovanje v javnem interesu, pa če imajo od države podeljen status ali ne. Ker je delovanje Pekarne (pa če jo prenovijo ali ne) v javnem interesu." Razlog, da bi plenum, na katerem se odločajo za ali proti obnovi, moral biti javen tudi zaradi tega, ker se bo, če se bo, Pekarna obnavljala z davkoplačevalskim denarjem, je še zapisal. Med drugim je omenil tudi, da je "zelo slaba popotnica za prihodnost Pekarne, če se plenumaši bojijo javnosti". Vse več pa je tudi očitkov, da Pekarna postaja zaprt prostor, v katerega sedanji uporabniki ne spustijo nikogar več zraven - ne samo na plenume, ampak tudi v njihovo skupnost.

"Kje so zdaj anarhisti, ki vztrajajo na neposredni demokraciji in participatornem odločanju?" se je v zapisu čudil Osonkar in zaključil s trditvijo: "Ko se pričnejo tajni in konspirativni sestanki, je demokracije konec." Da je bil plenum zaprt za javnost, se čudi tudi Gregor Kosi, ki se plenuma ni nameraval udeležiti, se pa z zaprtostjo plenuma ne strinja, češ da je treba upoštevati javni interes, v okviru katerega bi morala javnost vedeti, kakšni so interesi za obnovo in kakšni proti njej.

Bodo ohranili pogoje?

Kako je potekal plenum, je torej zavito v skrivnost. Derlić nam je sicer včeraj na kratko povzel nekaj sklepov. Pravi, da so oblikovali pogoje, ki pa jih še niso poslali županu. To naj bi storili danes, saj so kljub prvotnim načrtom dali nekaterim uporabnikom Hladilnice, zgradbe znotraj kompleksa, na voljo en dan za pogovore s projektantoma nove Pekarne Andrejem Žižkom in Veselkom ter predstavnikom občine Gregorjem Kosijem. Imeli naj bi namreč predloge za večje spremembe. Žižka do zaključka redakcije nismo dobili na telefon, tako Veselko kot Kosi pa pravita, da ju ne v ponedeljek ne v torek nihče iz plenuma ni povabil na razgovor v zvezi s predstavitvijo pogojev ali iskanjem dodatnih rešitev. Derlić razlaga, da če se ne bodo do danes uporabniki Hladilnice izrekli do konca, bodo, kot je bilo dogovorjeno na plenumu, potrdili že izdelani delovni predlog pogojev in tega poslali županu. Pripravljajo tudi seznam uporabnikov celotne Pekarne, ki bi med prenovo potrebovali nadomestne prostore.

Kdo nasprotuje obnovi?

Sicer prenovi po Derlićevih besedah najbolj nasprotuje mlajša generacija, ki naj ne bi verjela ne politikom ne predstavnikom občine, ne glede za katero zasedbo gre. "Ne verjame pa niti nam, ki se trudimo doseči konstruktiven dogovor z občino. A dali bomo vse od sebe, da dosežemo dogovor o obnovi, upravljanju in delovanju Pekarne," pristavlja Derlić. Veselko se ob dolgotrajnem procesu in postavljanju sprašuje, ali pekarnarji razumejo kompleksnost celega procesa prenove in načrtovanja, saj "se načrtov ne da spreminjati čez noč, sploh pa ne tako, da bi bili zgolj nekomu pisani na kožo". Meni, da gre za javne prostore, ki morajo biti takšni, da lahko čez čas služijo tudi komu drugemu. Tisti, ki so proti prenovi, in tisti, ki postavljajo nerelane pogoje, na primer da bi kako zgradbo celo obnovili v 14 dneh, po njegovem ne vedo, kaj sploh je javno dobro. Sam čaka na razplet, ob tem pa upa, "da je občina tako pametna, da usode takega projekta ne more prepuščati kar nekim posameznikom". Opozarja pa, da je treba ne glede na vse urediti razmerja uporabnikov, ki naj bi imeli prednost pri zasedbi prostorov po obnovi: "Ni dovolj, da je nekdo bil v Pekarni, ampak morajo tisti, ki tam ustvarjajo, ponuditi program." Taki naj bi po njegovem namreč imeli prednost, saj so že ustvarili identiteto Pekarne, z njo pa bi tudi nadaljevali.

URŠULA GODEC

Trnuljčica se le prebuja, Večer, 3. julij

Trnuljčica se le prebuja

 

Pred 19 leti, ko so prvi pekarnarji zasedli kompleks zgradb, so vrata nastežaj odprli različnim društvom in posameznikom in ti so v prostorih začeli ustvarjati. Zdaj pa se opazi, da je Pekarna iz nekoč odprte družbe postala zaprta skupnost, v kateri so sicer različna mnenja in različna stališča o sami zgradbi in vsebini, kar je glede na generacijske in vsebinske razlike med njimi razumljivo. Nekdanje odprtosti pa več ne opazimo, vsaj ne več v taki meri kot na začetku.

Marko Brumen pravi, da gre za pojav, ki je bolj ali manj značilen za vse skvote in avtonomne cone: "Določeni ljudje pridejo v neki tak prostor zato, da bi tam nekaj počeli, določeni pa, da bi tam bili." Po njegovih besedah gre za problem pomanjkanja notranje kontrole, nekega (ob)samoupravljanja, in poudarja, da je ta skupnost trenutno zaradi tega zaspala. Samoaktivirala naj bi se šele ob ponovni grožnji po obnovi in po napredku, ki je za Brumna razumljiva. Bolj kot na to opozarja na probleme z razpadajočimi zgradbami, za katerih zunanjost nihče ne skrbi, in probleme zaradi razpadajočega okolja, ki ga urejajo le redki posamezniki ali posamezne organizacije.

Uršula Godec

Zadnja faza pogajanj o obnovi Pekarne, Večer, 3 julij

Pripravljenost za kompromis se očitno povečuje tako pri občini kot pri pekarnarjih

Igor Napast

Župan se je včeraj ponovno sestal z uporabniki Pekarne.

Po včerajšnjem srečanju med uporabniki mariborske Pekarne, njenim programskim svetom in ekipo mariborskega župana Andreja Fištravca o sporni obnovi nekoč vojaškega kompleksa v Mariboru, kjer so svoj prostor našle alternativne oblike umetnosti, se zdi, da so se pogajanja o obnovi omilila ali pa vsaj niso več tako vroča, kot so bila sprva. Fištravec, ki je še pred časom dejal, da se o pogojih o obnovi Pekarne ne bo razpravljalo, da je samo vprašanje, ali obnova bo ali je ne bo, je bil pripravljen poslušati pogoje. Pekarnarji pa so na drugi strani dolg seznam pogojev skrajšali in ga včeraj, čeprav še ni bil dokončno sprejet na njihovem plenumu, predstavili županovi ekipi kot predlog pogojev. Srečanja so se udeležili tudi člani programskega sveta Pekarne, ki so že od začetka za obnovo tega kompleksa, ne da bi za to postavljali kakršnekoli pogoje.

"Kar so pripravili, sem si zapisal. Z našega zornega kota pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt," je dejal Fištravec še pred koncem srečanja, prepričan, da bo kmalu dosežen dogovor med občino in uporabniki Pekarne, saj "mora biti odločitev v kratkem sprejeta". Pekarnarji naj bi namreč svoj plenum, na katerem bodo potrdili ali zavrgli zadnjo verzijo pogojev, imeli ta konec tedna ali najkasneje v začetku naslednjega, je dejal Gregor Stamejčič - Grizli, eden od uporabnikov Pekarne in vodja skupine, ki še ni docela potrdila pogojev. Je pa bil Marko Brumen, član programskega sveta Pekarne, po zadnjem srečanju optimističen: "Dobro je, da se pogovori sploh dogajajo, da smo nehali biti na skrajnih pozicijah. V enem delu pekarniških uporabnikov sicer še vedno obstajajo zadržki." A ti bodo, po njegovih besedah, verjetno vedno obstajali. Poudaril je, da v programskem svetu ni zadržkov za obnovo, saj jo razumejo kot nekaj, kar je v interesu mesta in družbe. Izpostavil je: "Vemo, da je to konec ene in začetek druge Pekarne. Upamo, da nam bo uspelo ohraniti vsaj bistvo in dušo Pekarne, takšne, kot je."

Ohraniti želijo avtonomnost

Pogajanja se sicer še vedno zatikajo pri uporabnikih, ki med obnovo in po njej ne želijo izgubiti svojih prostorov. Radi bi zagotovilo, da bodo po obnovi v Pekarno prišli brez razpisa, kar pa že skušajo rešiti z dogovori o začasnih bivalnih kontejnerjih, ki bi jih uporabljali predvsem med obnovo. Kdo bo lahko v prostorih ustvarjal po obnovi, pa je po besedah Fištravca odvisno predvsem od programskega sveta Pekarne: "Če bo ta prepoznal nekoga kot uporabnika, bo po obnovi ta uporabnik še lahko ostal do naslednjega razpisa." Stamejčič je imel na srečanju precej mešane občutke. Poudaril je, da je še veliko odvisno od plenuma pekarnarjev, na katerem bodo do zdaj oblikovane predloge še enkrat prevetrili in se odločili, kakšna naj bi bila zadnja verzija. Te naj ne bi več bistveno spreminjali. "Ljudje so razdeljeni, eni si želijo obnove, drugi ji absolutno nasprotujejo. Večina si želi obnove pod določenimi pogoji," je poudaril in dodal, da je sodelovanje prineslo že to, da so nekaj prvotnih pogojev izpustili. "Mene osebno je strah predvsem izgube avtonomije," je še rekel.

Neodvisnost in odgovornost

Ni pa edini, ki se boji, da avtonomije po obnovi ne bodo več imeli. Od občine pričakujejo, da jim bo avtonomijo podelila, Brumen jih je že v razpravi opozoril, da če jim jo bo občina podelila, jim jo lahko tudi odvzame. Posebej so se ustavili tudi na točki predvsem zaradi zanje problematičnega hišnega reda že obnovljene stavbe, v kateri je uprava. A župan jim je dejal, da bodo na koncu koncev bodo uporabniki sestavljali hišni red.

Sicer pa je med pekarnarji čutiti tudi razkol zaradi različnih interesov, ki jih vodijo pri odločanju, ali so za obnovo ali proti njej. Nekateri bi radi ohranili status zaskvotanega prostora, drugi bi radi stanje legalizirali. Radi bi bili avtonomni in neodvisni, kar vodi v vprašanje prevzemanja odgovornosti in plačevanja položnic za porabljeno elektriko, vodo. "Tisti, ki so zmožni zagotoviti sredstva, so pripravljeni plačevati, čeprav si tega ne želijo," pravi Stamejčič, "drugi pa so pripravljeni iskati alternativne metode ustvarjanja električne energije in vode, ki bi bile neodvisne od javnih služb."

URŠULA GODEC

Prenova kulturnega centra v Mariboru še ni odpisana, Dnevnik, 3. julij

Po zadnjem sestanku so mariborska občina in uporabniki Kulturnega centra Pekarna vendarle nekoliko zbližali stališča o prenovi objekta.

foto: Tomaž Skale

Maribor.Napetost med nekaterimi uporabniki Kulturnega centra Pekarna in Mestno občino Maribor se očitno nekoliko umirja,verjetnost, da se bo udejanjila evropsko sofinancirana prenova, pa je po včerajšnjem sestanku spet nekoliko narasla. Besedo bo (spet) imel plenum uporabnikov, ki naj bi se kmalu znova sestal, morda še ta teden. In ta bo moral jasno odgovoriti, ali je za prenovo ali proti njej.

Kot je povedal predstavnik pekarnarjev Gregor Stamejčič, si večina uporabnikov želi prenovo pod določenimi pogoji, najbolj pa ji nasprotujejo uporabniki objekta Hladilnica. »Danes so bili določeni pogoji izpuščeni. Strah me je predvsem izgube avtonomije, ki je velik kamen spotike, na katerega bomo še zelo pozorni,« je napovedal Stamejčič, ki v kratkem pričakuje dokončni odgovor uporabnikov, če ne drugače, pa s preglasovanjem. Dvomi namreč, da bodo lahko dosegli konsenz. Vrednost prenove objektov Hladilnica in Lubadar znaša tri milijone, občina pa bi morala zanjo v prihodnjih dveh letih zagotoviti 1,1 milijona evrov.

»Ni alternative prenovi Pekarne,« je za Dnevnik poudaril Marko Brumen, član programskega sveta uporabnikov Pekarne. »Nedvomno kaže pohvaliti župana, ker kaže dobro voljo in se trudi razblinjati strahove nekaterih, po drugi strani pa je že smešno, koliko se ukvarjamo z nekimi neargumenti. Razumem sentimente v teh prostorih, vendar je treba spoznati, kaj obnova Pekarne pomeni za razvoj nevladne kulture v mestu. Ne nazadnje pa Pekarna ni samo v rokah pekarnarjev, je lastnina celotne mestne skupnosti.«

Župan sicer ocenjuje, da je večina zahtev, ki so mu jih na sestanku predstavili uporabniki, sprejemljiva, saj ne posegajo v strukturo projekta, pač pa ga prilagajajo in izboljšujejo. Pričakuje tudi, da bi bil možen dogovor o hišnem redu, saj naj bi ga po prenovi definirali uporabniki sami, zato zanj mestna občina ne bo odgovorna. Govor je bil tudi o zahtevi, po kateri naj bi si sedanji uporabniki zagotovili prednostno pravico pri zasedbi prenovljenih prostorov brez razpisa. »V tem primeru bodo morali pokazati tudi določene reference za delo v preteklosti,« je s tem v zvezi poudaril županov svetovalec Goran Rajić.tk, sta

Uporabniki Pekarne in vodstvo občine se približujejo odločitvi o prenovi, MMC RTV SLO, 2. julij

Mnenja znotraj skupine uporabnikov si nasprotujejo

2. julij 2013 ob 18:29
Maribor - MMC RTV SLO/STA

Uporabniki Pekarne in vodstvo mariborske občine so na današnjem sestanku storili korak bližje skupni odločitvi za evropsko sofinancirano prenovo kulturnega centra. Čeprav se z odločitvijo zaradi evropskih sredstev zelo mudi, pa si v roke še niso segli, saj se mora o tem izreči še plenum uporabnikov.

Odločitev o strinjanju z obnovo še vedno ni končna, saj je znotraj skupine uporabnikov še vedno precej različnih mnenj. Kot je povedal predstavnik Pekarnarjev Gregor Stamejčič, nekateri obnovo podpirajo, predvsem tisti iz Hladilnice ji absolutno nasprotujejo, večina pa si prenove želi pod določenimi pogoji.

"So pa bili danes določeni pogoji izpuščeni, kar pomeni, da smo precej popustili pri tem. Strah me je predvsem za izgubo avtonomije, kar je velik kamen spotike, okoli katerega bomo še zelo pozorni," je dejal Stamejčič, ki priznava, da se znotraj avtonomne cone lomijo kopja.

Skvot ali legalizacija? Dogovor bo nujen, tudi če s preglasovanjemNekateri si po njegovem mnenju vse skupaj želijo ohraniti kot skvot, drugi pa si želijo predvsem legalizacije, a dogovor vseeno pričakuje, če ne drugače, pa s preglasovanjem. Dvomi namreč, da bodo lahko dosegli konsenz. Kdaj se nameravajo dogovoriti, ni znal napovedati, pričakuje pa, da bi se to lahko zgodilo konec tega ali v začetku prihodnjega tedna.

Z odločitvijo se mudi"Včeraj," pa je bil jasen odgovor župana Andreja Fištravca na vprašanje, do kdaj je treba sprejeti dokončno odločitev glede tri milijone evrov vrednega projekta prenove objektov Hladilnica in Lubadar, za katera bo morala občina iz proračuna v naslednjih dveh letih zagotoviti 1,1 milijona lastnih sredstev.

Pomisleki glede hišnega redaKot je dejal, je večino tistega, kar so danes povedali predstavniki uporabnikov, sprejemljivega, saj predlogi ne posegajo v strukturo projekta, pač pa ga prilagajajo in izboljšujejo. Še največ pomislekov je bilo glede zahtev, povezanih s "hišnim redom" po obnovi, a tudi o tem je Fištravec dejal, da ga bodo definirali uporabniki sami, zato zanj mestna občina ne bo odgovorna.

Uporabniki želijo zagotovilo za prednostno pridobitev prostorovUporabniki so predstavnikom občine med drugim danes predstavili nekaj svojih idej za kozmetične popravke v obeh stavbah, izrazili zahtevo po nadomestnih prostorih v času prenove znotraj kompleksa - v skrajnem primeru tudi v mobilnih zabojnikih - pa tudi zagotovilo za prednostno pridobitev prenovljenih prostorov brez razpisa.

Večina zadev naj ne bi bila sporna, v povezavi z zadnjo pa je član županove ekipe Goran Rajič poudaril, da bodo morali zdajšnji uporabniki v tem primeru pokazati tudi določene reference za delo v preteklosti.

N. Ar.

VIDEO: Korak bližje obnovi Pekarne, Večer, 2. julij

Igor Napast

Po današnjem srečanju med uporabniki mariborske Pekarne, njenim programskim svetom in ekipo mariborskega župana Andreja Fištravca o sporni obnovi tega nekoč vojaškega kompleksa v Mariboru, kjer so svoj prostor našli ustvarjalci alternativnih umetnosti, se zdi, da so se pogajanja o obnovi omilila. Po besedah vpletenih naj bi bil izid pogajanj znan čez dober teden dni, ko bodo pekarnarji na svojem plenumu podali končni predlog pogojev. Predlog tega so predstavili danes, čeprav ga še niso potrdili. Po pregledu pogojev pa je od župana odvisno, ali bo pogoje sprejel ali ne in dal zadnjo, končno zeleno luč za obnovo s pogoji ali brez njih. Še vedno pa se lahko zgodi, da Pekarna zaradi nasprotovanja ostane brez obnove.

"Kar so danes pripravili, sem si zapisal. Z našega zornega kota pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt," je dejal še pred koncem srečanja Fištravec, ki je prepričan, da bo kmalu prišlo do dogovora med občino in uporabniki Pekarne, saj "mora biti odločitev v kratkem sprejeta". Zaustavlja se sicer pri uporabnikih, ki med obnovo in po njej ne želijo izgubiti svojih prostorov. Radi bi zagotovilo, da bodo po obnovi v Pekarno prišli brez razpisa, kar pa že skušajo rešiti z dogovori o začasnih bivalnih kontejnerjih, ki bi jih uporabljali predvsem med obnovo. Kdo bo lahko v prostorih ustvarjal, je po besedah Fištravca odvisno predvsem od Programskega sveta Pekarne: "Če bo ta prepoznal nekoga kot uporabnika, bo po obnovi ta uporabnik še lahko ostal do naslednjega razpisa."

Gregor Stamejčič, eden od uporabnikov Pekarne, ki vodi posebno skupino, ki je tudi sestavljala prve pogoje, je imel na današnjem srečanju precej mešane občutke. Poudarja, da je še veliko odvisno od Plenuma pekarnarjev, ki bo predvidoma konec tedna ali pa v začetku naslednjega: "Ljudje so razdeljeni, eni si želijo obnove, drugi ji absolutno nasprotujejo. Večina si želi obnove pod določenimi pogoji." Izpostavil je, da so kar nekaj prvotnih pogojev že izpustili, pri tem pa tudi, "da je mene osebno strah predvsem izgube avtonomije". Pa ne samo njega. Vsekakor pa se opazi razkol med pekarnarji tako zaradi generacijskih razlik kot raznih interesov, ki jih vodijo pri odločanju, ali so za obnovo Pekarne ali ne. Tako bi nekateri radi ohranili status zaskvotanega prostora, drugi bi radi stanje legalizirali. Poudarjajo, da bi radi bili avtonomni in neodvisni, kar pa vodi tudi v vprašanje prevzemanja odgovornosti in plačevanja položnic - za najemnino, porabljeno elektriko, vodo in druge stroške. "Tisti, ki so zmožni zagotoviti sredstva, so pripravljeni plačevati, čeprav si tega ne želijo, kdo bi si mislil," pravi Stamejčič in dodaja: "Drugi pa so pripravljeni iskat alternativne metode ustvarjanja elektirčne energije in vode, ki bi bile neodvisne od javnih služb."

Član Programskega sveta Pekarne Marko Brumen je ob tem optimističen: "Dobro je, da se pogovori sploh dogajajo, da smo nehali biti na skrajnih pozicijah. V enem delu pekarniških uporabnikih sicer še vedno obstajajo zadržki." Poudarja pa, da v programskem svetu ni zadržkov, "vemo, da je to konec ene in začetek druge Pekarne. Upamo, da bomo uspeli ohranit vsaj bistvo in dušo Pekarne takšne, kot je." Ob tem pa poudarja, da je programski svet za obnovo Pekarne, saj je to v interesu mesta.

Video je dosegljiv tukaj.

Snemalec: Daniel Belinger

Uršula Godec

Občina in uporabniki brez dogovora o prenovi, Dnevnik, 20. junij

(Foto: Tomaž Klipšteter)

Mariborski župan Andrej Fištravec opozarja, da bo občina, če se jim ne bo uspelo dogovoriti z uporabniki Pekarne, ob evropska sredstva za njeno prenovo.

Maribor. Mariborska občina in del uporabnikov sta še vedno na dveh bregovih glede načrtovane prenove Kulturnega centra Pekarna. ŽupanAndrej Fištravec je včeraj ponovil, da se o prenovi ni mogoče več pogajati, skupina uporabnikov pa vztraja, da brez izpolnitve določenih pogojev ne bodo privolili v začasno izselitev.

Po zaključku prve faze, v okviru katere so prenovili nekdanjo upravno zgradbo, se je prenova Kulturnega centra Pekarna v letu 2011 ustavila. Na občini želijo zdaj nadaljevati prenovo v objektih Lubadar in Hladilnica, za kar imajo na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov.

A skupina uporabnikov omenjenih dveh zgradb ima pomisleke glede zagotovitve nadomestne lokacije in modela upravljanja prenovljenih prostorov. Nekateri se tudi bojijo, da po prenovi ne bodo več dobili prostora v Pekarni.

Fištravec je v današnji izjavi za medije ponovil, da je prenovo zaradi evropskih sredstev treba začeti že kmalu, vendar pa projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov, saj ne želi, da bi med obnovo prihajalo do zapletov.

Za zdaj je dobil le soglasje programskega sveta KC Pekarna, ki je bil ustanovljen po končani prvi fazi obnove kot neke vrste zastopstvo vseh uporabnikov Pekarne. Drugačnega mnenja je tako imenovani Plenum, ki naj bi združeval okoli 30 uporabnikov Hladilnice in Lubadarja. Eden od njih je Gregor Stamejčič - Grizli, ki je zatrdil, da od postavljenih pogojev za privolitev v prenovo ne bodo odstopali. »Od župana nismo pričakovali takšnih absolutnih odgovorov. Sam iskreno ne vidim načina, da bi se šlo v obnovo. Če se niso pripravljeni pogajati o ničemer, ne vidim nobenega načina,« je dejal.

Pri svojem vztraja tudi župan. »Dokumentacije in načrtov ni mogoče spreminjati. Evropska sredstva je mogoče uporabljati le za rešitve, ki imajo gradbeno dovoljenje,« je poudaril. »Če izgubimo evropsko sofinanciranje, Pekarne ni mogoče obnavljati,« je zatrdil in dodal, da v tem primeru občina ne bo več plačevala obratovalnih stroškovtamkajšnjih objektov. sta

Fištravec: Pekarna se bo ali gradila ali ne - pogajanja niso mogoča, Dnevnik, 18. junij

Maribor -  Mariborski župan Andrej Fištravec v zvezi s projektom prenove Kulturnega centra Pekarna meni, da je odločitev lahko samo ena, ali se bo gradilo ali pa ne. Kot je Fištravec danes dejal v odzivu na ponedeljkovo zgolj pogojno podporo s strani uporabnikov, je gradbena dokumentacija že pripravljena in se zato o njej ni mogoče več pogovarjati.

(Foto: Tomaž Klipšteter)

»Kdor se o tem želi pogovarjati zdaj, kaže značilnosti pubertetnika, ki ne ve točno, kaj bi rad. Celotna ekipa, ki bi se zdaj pogajala, čeprav se nimamo o čem pogajati, je sodelovala pri postopku priprave gradbene dokumentacije. Zdaj imamo pravno veljavno gradbeno dovoljenje in takšen dokument lahko samo še uresničimo, ne moremo pa iti spet od začetka,« je dejal mariborski župan.

Kot so iz občine sporočili minuli teden, je projektna dokumentacija pripravljena, za prenovo objektov Hladilnica in Lubadar pa so na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Od tega je nekaj več kot 700.000 evrov namenjenih za Hladilnico in 1,2 milijona za Lubadar. Ob tem so opozorili, da so sredstva na voljo do oktobra 2014, zato je treba s prenovo pričeti takoj.

Uporabniki Pekarne so v ponedeljek v skladu s pozivom mariborske občine slednji poslali odgovor, da se z obnovo objektov strinjajo zgolj pogojno.

Na obnovo Lubadarja pristajajo pod pogoji, ki jih mora MOM v obliki zavezujoče pogodbe podpisati z uporabniki. Med drugim v času obnove zahtevajo nadomestne prostore, po njej pa morajo vsi uporabniki, ki so imeli prostore pred obnovo, za najmanj tri leta brez razpisa dobiti primerne prostore v Pekarni ali v izven nje, če se strinjajo z dokončno selitvijo.

Ob tem uporabniki pričakujejo, da bodo konkretni prostori določeni še pred obnovo, po zaključku pa jih bodo lahko prosto urejali, spreminjali, preurejali in prilagajali glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem uredili v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo.

Prav tako zahtevajo, da se Pekarni prizna avtonomija odločanja o skupnih prostorih, kar pomeni, da mora biti dovoljeno grafitiranje, postavljanje skulptur, instalacij, igranje glasbe in izvajanje družbenih, kulturnih in drugih aktivnosti, ki so v programskem konceptu Pekarne.

Skupnost ob tem poziva župana Andreja Fištravca, da jasno podpre njihovo zahtevo, da celotna Pekarna postane »prosta cona« in da ima avtonomijo, ki bi bila podobna tisti na univerzah, kar pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, razen kadar gre za povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja.

Vir / Avtor:  STA

Obnova Pekarne. Da ali ne?, Dostop.si, 21. junij

Obnova Pekarne. Da ali ne?

Župan Fištravec je tokrat odločitev prepustil izključno »Pekarnarjem«.

21.6.2013 14:21:55

V zvezi s projektom prenove Kulturnega centra Pekarna župan meni, da je odločitev lahko samo ena, ali se bo gradilo oz. prenovilo ali pa ne. Gradbena dokumentacija je namreč že pripravljena in se zato o njej ni več mogoče pogovarjati.

Kaže, da tako imenovani »vstajniški župan« Fištravec v nekaterih projektih kljub vsemu sledi svojemu osovraženemu predhodniku. Podal se je namreč na tanek led in se odločil, da ponovno obudi projekt prenove Pekarne, čeprav so uporabniki njegovega predhodnika vendarle uspeli utišati. Ampak Fištravec se kljub vsemu ne da in poizkuša uporabnike prepričati, da je obnova potrebna. Po drugi strani pa se z njimi ni pripravljen pretirano pogajati. Zanimiva taktika.
Sicer pa bodimo malo realni in poglejmo resnici v oči. Pekarna je definitivno potrebna prenove. Sicer je prenova, oz. njen način in končni izdelek, še vreden debate, prenova pač ne. Ta je namreč nujno potrebna, saj umetniki pozimi ustavrjajo pri največ 10°C, kar je nedopusto, četudi gre za skvot. Tudi luknje v strehah nekaterih objektov in luščenje ometa, pogojev za delo ne izboljšujejo, pravzaprav jih kar ogrožajo.
Upam, da se torej z nemogočimi pogoji delovanja in ustavrajnja v Pekarni strinjamo vsi. Načeloma so tudi uporabniki javnost prepričevali v slednje. Ko pa sem v roke dobil Plenum uporabnikov Pekarne oz. njihove zahteve, s katerimi pogojujejo prenovo oz. strinjanje z njo, pa ne kaže več tako velike želje po prenovi. Po ranih socialnih omrežjih sem na temo prenove Pekarne prebral veliko komentarjev, ki po navadi niso imeli veliko skupnega s prenovo ali s konstruktivnimi mislimi. Šlo je predvsem za širjenje ideje ali če hočete miselnosti, da je Pekarna leglo narkomanov in kriminala. Prosim? So mogoče tej komentatorski veleumi že kdaj prestopili prag tega alternativnega skvota? Močno dvomim, saj v nasprotnem primeru ne bi kvasili takšnih neumnosti. Jim morda takšne predstave vsiljujejo njihovi starši, morda učitelji v šolah? Težko je reči, vendar je kljub vsemu popolnoma jasno, da so to nebuloze brez primere. Morda pa jih moti drugačnost, s katero imamo probleme že skoraj od začetka naše civilizacije. Drugačnost ne boli in ne škoduje. Škodujejo pa laži in vera vanje. Mislim, da je tukaj potrebno jasno in glasno povedati, da so takšni ljudje, ki širijo žaljive, netočne in predvsem iz trte zvite informacije, enostavno neumni. Še bolj neumno bi izpadli, če bi jim dejansko naštel lokale, ki so leglo droge in pregrehe, čeprav so v mladih neizkušenih glavah trenutno zelo »in«. Da o izboru poneumljajoče glasbe v takšnih lokalih sploh ne govorim.
Pa se vrnimo nazaj h Pekarni in njeni prenovi. Žal so me nebuloze, ki se tičejo pekarniškega narko kartela nekoliko zanesle, čeprav sem kljub vsemu uporabnike želel povezati prav z njim. Ob prebiranju že prej omenjenega Plenuma zahtev, sem se namreč pri nekaterih točkah upravičeno vprašal, če morda »pekarnarji« res niso bili pod kakšnim vplivom. Ali pa jih morda tare sindrom Petra Pana, saj se vedejo, kot najstniki.
Prilagam nekaj točk iz Plenuma za lažje razumevanje mojih misli:
- Hladilnica mora obveljati kot avtonomen prostor, ki ga lahko uporabniki tako vizualno, kot funkcionalno spreminjajo po željah in potrebah. Če bi to zahtevalo umik določene tehnične opreme, ki bi bila v lasti MOM, se le-ta vrne lastniku, oziroma njenemu zastopniku (Upravnik KC Pekarna). Pod to točko SKH tudi poziva župana MOM, da eksplicitno podpre njihovo zahtevo, da celotna KC Pekarna postane 'prosta cona', da torej ima avtonomijo, podobno tisti na univerzah, kar pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, izvzemši povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja (telesni delikt, ipd.), ter odsotnost različnih oblik nadzora (video nadzor, varnostniki, inšpekcije...)
Zakaj želja po prosti coni? To so želje najstnikov, ki se otepajo nadzora svojih staršev, učiteljev, babic, dedkov, pravzaprav vseh. Odraslemu pa menda že mora biti jasno, da svet tako ne more funkcionirati. Glede na to, da se v Pekarni prodaja pijača, ki je dražja kot v trgovini, torej nekdo s tem tudi zalsuži. Ni debate o tem ali potrebujemo nadzor tržne inšpekcije ali ne. Če jo potrebujejo tudi drugi lokali s prodajo pijač, jo potrebuje tudi Pekarna. Predvsem pa takšne zahteve kar same kličejo po novih teorijah narkokartela v Pekarni. Si torej želijo takšnega ugleda?
-"Zahtevamo tudi, da se del sredstev, namenjenih za obnovo Hladilnice, nameni Zavetišču za živali Maribor, ter za zaščito kitov in ostalih večjih morskih sesalcev."
Načeloma dobrosrčno razmišljanje, ki pa kljub vsemu daje pridih norčevanja. Lepo da želijo Pekarnarji (upam, da mi tega izraza ne zamerijo preveč) pomagati živalim v zavetišču, ampak za zaščito kitov in morskih sesalcev raje prosimo neko društvo, ki ima dejansko z njimi tudi stik, Pekarnarji pa bi namesto tega lahko zahtevali sredstva za preprečevanje posilstev v družinah, trpinčenje otrok in predvsem lakoto, ki je prisotna že za naslednjim vogalom, četudi si to stežka priznamo. Zakaj se nikoli noben ne spomni česa takega? Resnično me zanima, kje so našli kite in ostale večje sesalce. Seveda so pomoči potrebni tudi slednji, ampak sam vidim večjo efektivnost, če pomagamo najprej ljudem, ki stojijo zraven nas, šele na to se lotimo ostalih. Ali se tukaj držimo pregovora, da je kovačeva kobila vedno bosa in bomo zavoljo tega raje vsakodnevno gledali lačne na domačih ulicah in se zraven tolkli po prsih, da smo pomagali kitom v sredozemskem morju ali oceanu?
Vsekakor je čutiti, da imajo tudi Pekarnarji strahove pred drugačnostjo in spremembami, čeprav se sami proti temu bojujejo v prvih vrstah. Osebno menim, da problem tiči v vodilnih možeh Pekarne, katerim gre vso spoštovanje za medvojno okupacijo tega oz. teh objektov, ki danes kljub vsemu tvorijo alternativo Maribora. Problem vidim, da so ti možakarji, ki v Pekarni uživajo status sive eminence, žal menedžersko ali vodstveno totalno nesposobni in bi že zdavnaj te posle morali predati sposobnejšim posameznikom z vizijo in željo po rasti in napredku. Pekarni trenutno manjka vizija, ki bi bila usmerjena nekoliko globje v prihodnost in ne le nekaj dni naprej, kot je to čutiti danes. Tudi to, da je veliko uporabnikov skreganih med sabo kaže na neko nezrelost. Tako kot na to nezrelost kažejo nekatere zahteve iz Plenuma. Da ne bom narobe razumljen, večina zahtev sploh ni napačnih in so popolnoma razumljive, problem je le v peščici, ki kažejo na nezrelost, neodločnost, predvsem pa kvarijo resnost celotnega Plenuma.
Zanimivo je, da se nekateri umetniki pritožujejo v kako nemogočih pogojih morajo delovati v Pekarni, po drugi strani pa nikakor niso pripravljeni potlačiti svojega ega, stopiti korak nazaj in se z vso resnostjo, brez nemogočih zahtev, pogovarjati o prenovi.
Čas bo sam pokazal, koliko je dobro, da župan in Pekarnarji trmasto stojijo vsak na svojem bregu in družno propagirajo strah pred drugačnostjo, predvsem pa strah pred dogovorom, ki seveda zahteva posutje s pepelom na eni in drugi strani.
Matej Regent