Najbolj aktivna Infopeka in MKC Maribor

Večer, 3.Marec 2006

Tuji prostovoljci imajo zagotovljeno brezplačno bivanje, za svoje delo v Sloveniji pa prejemajo žepnino, okrog 40 tisočakov - V Mestnem mladinskem svetu (MMS) prostovoljca iz tujine sploh še niso gostiliPotem ko smo pred časom pisali o možnostih prostovoljnega dela slovenske mladine v tujini, nas je zanimalo, katere mariborske organizacije gostijo mlade prostovoljce iz tujine. V bazi Evropske prostovoljne službe (European Voluntary Service - EVS) je navedenih pet organizacij: Zavod Pekarna magdalenske mreže, Mestni mladinski svet Maribor, Mladinski kulturni center, Škofijska Karitas in Kibla. Pri omenjenih organizacijah smo se pozanimali, kako delujejo kot gostujoče organizacije, koliko prostovoljcev so do sedaj gostili in kakšne naloge ti opravljajo.Izmed vseh omenjenih organizacij za zdaj najbolj izstopa Pekarna. V njenem delu, Infopeki, že drugo leto gostijo evropske prostovoljce. Ti jim pomagajo pri urejanju spletnih strani, organizirajo razne delavnice, pomagajo pri oblikovanju letakov in drugem promocijskem materialu. Lani so gostili tri prostovoljce iz Portugalske in Francije ter prostovoljko iz Italije, ta čas je pri njih prostovoljka iz Nizozemske, ki že zaključuje svoje polletno delo. Nova, italijanska prostovoljka je prišla pred dnevi, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še prostovoljko iz Poljske.Prostovoljko iz tujine ta čas gostijo tudi v MKC Maribor. Tam je namreč mlada Britanka, ki svoje aktivnosti izvaja v okviru galerije Media Nox, prav tako pa se aktivno vključuje v vsebine drugih projektov MKC Maribor, pogosto snema posamezne dogodke v galeriji in drugod ter pomaga pri postavitvi razstav, pravi Dragica Marinič, direktorica MKC Maribor, ki se je lani vključil v projekt EVS. "Naš prijavljeni projekt v okviru EVS traja tri leta in v tem času lahko gostimo po enega prostovoljca, ki mu pripada tudi mentor izmed zaposlenih v MKC Maribor. Naloge prostovoljca so opredeljene z nalogami, ki smo jih pripravili v projektu, ko smo kandidirali za status gostujoče organizacije prostovoljcev. Dejavnost prostovoljcev vključuje pretežno aktivnosti, povezane z galerijsko dejavnostjo, prav tako pa dopušča možnosti samostojnih projektov in interesa, ki ga izkaže prostovoljec, omogočeno pa je tudi vključevanje v druge vsebine, ki jih izvaja zavod. Vsakemu prostovoljcu omogočimo tudi učenje slovenskega jezika. Prav tako ima prostovoljec dvakrat srečanje (spoznavno in zaključno), ki ga organizira Movit, na tem srečanju pa lahko izmenjajo medsebojne izkušnje," pravi Mariničeva. Po njenih besedah je zanimanje tujih prostovoljcev za delo v MKC zelo veliko. Lani so imeli nad 30 prijav za prosto mesto in tako je tudi letos, ko se spet pripravljajo na novega prostovoljca, saj bo Britanka svoje delo zaključila junija letos, pravi Mariničeva in dodaja: "Naša želja je, da tudi v prihodnje gostimo različne prostovoljce in na ta način prispevamo k sprejemanju drugačnosti in spoznavanju različnih evropskih kultur."V Kibli ta čas nimajo nobenega tujega prostovoljca, saj, kot nam je povedala Martina Kositer, zdaj niti nimajo potrebe po tovrstni pomoči. Leta 2004 pa so od februarja do avgusta gostili prostovoljca iz Grčije, ki jim je pomagal pri oblikovanju tiskovin, v veliko pomoč pa je bil tudi Kiblini knjigarni, kjer je pomagal skenirati knjige za oblikovanje spletnih strani.V Mestnem mladinskem svetu Maribor (MMS) pa prostovoljca iz tujine sploh še niso gostili. "Za vsakega prostovoljca, ki bi prišel, je treba pripraviti poseben program, razpis, ga prijaviti na Nacionalno agencijo Mladina. Za zdaj niti nismo našli specifike, v kateri bi prostovoljca lahko uporabili. Nočemo pa, da bi se zgodilo, da prostovoljec, ki bi prišel k nam, ne bi imel ničesar delati. Razmišljali smo tudi, da bi izvajali program prostovoljnega dela kot skupen projekt z več organizacijami," razlaga predsednik MMS David Delakorda. Dodaja, da med tujimi prostovoljci niti ni velikega interesa za delo v MMS.V Škofijski Karitas so gostili dve tuji prostovoljki v prvi polovici leta 2004, eno iz Nemčije, drugo iz Francije, ter osem prostovoljcev iz Avstrije oktobra istega leta. "Delo, ki so ga opravljali, je bilo druženje z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter druženje s starejšimi," pravi Zlatko Gričnik iz Škofijske Karitas. "Trenutno nimamo nobenega tujega prostovoljca. Status gostiteljske organizacije pa imamo od leta 2004." Kar se tiče zanimanja tujih prostovoljcev za delo v omenjeni organizaciji, pa Gričnik pravi: "Če organizacija navede področje dela, kjer bi se lahko prostovoljci angažirali, potem ni težav, saj je veliko mladih, ki radi pomagajo človeku v stiski ali pa tudi v njegovi drugačnosti. Če bodo podane realne možnosti, bomo projekt nadaljevali v tem letu, sicer pa zagotovo v naslednjem."Tujim prostovoljcem, ki delajo v različnih mariborskih organizacijah, je prek programa Evropske prostovoljne službe zagotovljeno brezplačno bivanje, prav tako dobijo denar za hrano, za svoje delo pa prejemajo žepnino, ki znaša za tuje prostovoljce v Sloveniji okrog 40 tisočakov (166 €). Za Slovence, ki želijo v tujini opravljati prostovoljno delo, je naslednji prijavni rok 1. aprila. Prostovoljci morajo biti stari od 18 do 25 let, prijaviti pa se morajo prek pošiljajočih organizacij, ki so navedene v bazi EVS. Od roka, ko se prijavijo, pa do njihovega odhoda v tujino ponavadi pretečejo trije meseci. Ob prijavi morajo napisati še motivacijsko pismo, v tujini pa lahko prostovoljno delo opravljajo šest mesecev ali pa eno leto.
Mojca Grandovec