Ideje so sanje-Bonbon

Vreme ne mara prostovoljcev-Večer

V znamenju Festivala prostovoljstva mladih-Žurnal

Kako do več prostovoljcev-Večer

Festival prostovoljstva-Žurnal

V Mariboru Festival prostovoljstva mladih-vecer

Prostovoljno delo kot pomoč vrstnikom

O učnih in prehranjevalnih težavah

V Infopeki nov informacijski sistem

Prostovoljno delo mladih za družbeno odgovorno življenje-članek iz Štila

Evropska prostovoljna služba, Spekter januar 2007

Postop - mladinski turistični vodič, Spekter december 2006

O motnjah hranjenja / Spekter, november 2006

Mariborčan, oktober 2006

V Infopeki brezplačna pomoč pri motnjah hranjenja

Večer, 18.09.2006

Delavnica za mlade z idejo TiPovej!

Večer, 7.april 2006 (pdf)

V preteklih letih projekt Urada RS za mladino, danes samostojni zavod za ustvarjalno družbo TiPovej! 22. aprila v Mariboru organizira brezplačno delavnico za mlade z idejo. Prijaviti se je možno preko spletne prijavnice na http://www.tipovej.org do 15. aprila.TiPovej! spodbuja ustvarjalnost mladih; pri tem jih podpira s konkretnim znanjem in izkušnjami, jih motivira, izobražuje, usposablja in nemalokrat finančno pomaga. V okviru zavoda TiPovej tako deluje tudi TiPovejSklad, v katerem iščejo podjetja, ki bi želela vlagati v razvoj mladih. Dejavnost TiPovej! je usmerjena predvsem v mlade med 15. in 30. letom starosti, ki svojo priložnost vidijo v uresničevanju ideje, t. i. idejaliste. Prvi korak k uresničitvi ideje je delavnica TiPovej!, na kateri udeleženci svojo idejo premislijo, končni cilj delavnice pa je osvojeno znanje, s katerim je idejo mogoče ubesediti. Po delavnici idejalisti svoje ideje pretresejo še na enem od seminarjev po Sloveniji, najbolj izvirne ideje pa TiPovej! podpre z zagonskimi finančnimi sredstvi.

Nataša Rižnar

Tečaj italijanščine v Pekarni

Večer,7.april 2006 (pdf)

"Se želiš naučiti italijanskega jezika? Želiš spoznati italijansko kulturo, bi rad/-a sproščeno klepetal/-a z Italijani?" je v vabilu zapisala Anna Arcuri, prostovoljka iz Italije. Anna vabi v kulturni center Pekarna na tečaj, ki se bo pričel 18. aprila ob 16. uri v Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru Infopeka, Ob železnici 16. Cena tečaja je tisoč tolarjev na mesec, udeleženci bodo na tečaju dobili potreben učni material, prijave pa sprejemajo na naslovu arcuri.anna@gmail.com. Urška Kereži

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka vabi

Večer, 21.Marec 2006

Potrebujete računalnik, da napišete seminarsko nalogo?
Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka vabi vse, ki jih zanima karkoli s področij formalnega in neformalnega izobraževanja, zaposlovanja, kulture, mladinskega turizma, prostovoljnega dela, prostega časa ..., da jih obiščete v prostorih Ob železnici 16 vsak dan med 10. in 18. uro. Informacije si lahko zainteresirani poiščejo sami v številnih revijah in časopisih, ki so na voljo, lahko jim pomaga tudi Infopekin informator. Na voljo so računalniki (tudi za pisanje seminarskih nalog) in brezplačna uporaba interneta. V Infopeki je mogoče kupiti kartico Euro 26 za vse potovanja željne mlade in Indeks neformalnega izobraževanja (Nefiks). Omogočajo tudi individualno svetovanje. Za več informacij lahko pokličete na številko 041 481 246 ali (02) 300 68 50, obiščete spletno stran http://www.infopeka.org
ali pošljete email na
infopeka@infopeka.org.
Urška Kereži

Najbolj aktivna Infopeka in MKC Maribor

Večer, 3.Marec 2006

Tuji prostovoljci imajo zagotovljeno brezplačno bivanje, za svoje delo v Sloveniji pa prejemajo žepnino, okrog 40 tisočakov - V Mestnem mladinskem svetu (MMS) prostovoljca iz tujine sploh še niso gostiliPotem ko smo pred časom pisali o možnostih prostovoljnega dela slovenske mladine v tujini, nas je zanimalo, katere mariborske organizacije gostijo mlade prostovoljce iz tujine. V bazi Evropske prostovoljne službe (European Voluntary Service - EVS) je navedenih pet organizacij: Zavod Pekarna magdalenske mreže, Mestni mladinski svet Maribor, Mladinski kulturni center, Škofijska Karitas in Kibla. Pri omenjenih organizacijah smo se pozanimali, kako delujejo kot gostujoče organizacije, koliko prostovoljcev so do sedaj gostili in kakšne naloge ti opravljajo.Izmed vseh omenjenih organizacij za zdaj najbolj izstopa Pekarna. V njenem delu, Infopeki, že drugo leto gostijo evropske prostovoljce. Ti jim pomagajo pri urejanju spletnih strani, organizirajo razne delavnice, pomagajo pri oblikovanju letakov in drugem promocijskem materialu. Lani so gostili tri prostovoljce iz Portugalske in Francije ter prostovoljko iz Italije, ta čas je pri njih prostovoljka iz Nizozemske, ki že zaključuje svoje polletno delo. Nova, italijanska prostovoljka je prišla pred dnevi, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še prostovoljko iz Poljske.Prostovoljko iz tujine ta čas gostijo tudi v MKC Maribor. Tam je namreč mlada Britanka, ki svoje aktivnosti izvaja v okviru galerije Media Nox, prav tako pa se aktivno vključuje v vsebine drugih projektov MKC Maribor, pogosto snema posamezne dogodke v galeriji in drugod ter pomaga pri postavitvi razstav, pravi Dragica Marinič, direktorica MKC Maribor, ki se je lani vključil v projekt EVS. "Naš prijavljeni projekt v okviru EVS traja tri leta in v tem času lahko gostimo po enega prostovoljca, ki mu pripada tudi mentor izmed zaposlenih v MKC Maribor. Naloge prostovoljca so opredeljene z nalogami, ki smo jih pripravili v projektu, ko smo kandidirali za status gostujoče organizacije prostovoljcev. Dejavnost prostovoljcev vključuje pretežno aktivnosti, povezane z galerijsko dejavnostjo, prav tako pa dopušča možnosti samostojnih projektov in interesa, ki ga izkaže prostovoljec, omogočeno pa je tudi vključevanje v druge vsebine, ki jih izvaja zavod. Vsakemu prostovoljcu omogočimo tudi učenje slovenskega jezika. Prav tako ima prostovoljec dvakrat srečanje (spoznavno in zaključno), ki ga organizira Movit, na tem srečanju pa lahko izmenjajo medsebojne izkušnje," pravi Mariničeva. Po njenih besedah je zanimanje tujih prostovoljcev za delo v MKC zelo veliko. Lani so imeli nad 30 prijav za prosto mesto in tako je tudi letos, ko se spet pripravljajo na novega prostovoljca, saj bo Britanka svoje delo zaključila junija letos, pravi Mariničeva in dodaja: "Naša želja je, da tudi v prihodnje gostimo različne prostovoljce in na ta način prispevamo k sprejemanju drugačnosti in spoznavanju različnih evropskih kultur."V Kibli ta čas nimajo nobenega tujega prostovoljca, saj, kot nam je povedala Martina Kositer, zdaj niti nimajo potrebe po tovrstni pomoči. Leta 2004 pa so od februarja do avgusta gostili prostovoljca iz Grčije, ki jim je pomagal pri oblikovanju tiskovin, v veliko pomoč pa je bil tudi Kiblini knjigarni, kjer je pomagal skenirati knjige za oblikovanje spletnih strani.V Mestnem mladinskem svetu Maribor (MMS) pa prostovoljca iz tujine sploh še niso gostili. "Za vsakega prostovoljca, ki bi prišel, je treba pripraviti poseben program, razpis, ga prijaviti na Nacionalno agencijo Mladina. Za zdaj niti nismo našli specifike, v kateri bi prostovoljca lahko uporabili. Nočemo pa, da bi se zgodilo, da prostovoljec, ki bi prišel k nam, ne bi imel ničesar delati. Razmišljali smo tudi, da bi izvajali program prostovoljnega dela kot skupen projekt z več organizacijami," razlaga predsednik MMS David Delakorda. Dodaja, da med tujimi prostovoljci niti ni velikega interesa za delo v MMS.V Škofijski Karitas so gostili dve tuji prostovoljki v prvi polovici leta 2004, eno iz Nemčije, drugo iz Francije, ter osem prostovoljcev iz Avstrije oktobra istega leta. "Delo, ki so ga opravljali, je bilo druženje z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter druženje s starejšimi," pravi Zlatko Gričnik iz Škofijske Karitas. "Trenutno nimamo nobenega tujega prostovoljca. Status gostiteljske organizacije pa imamo od leta 2004." Kar se tiče zanimanja tujih prostovoljcev za delo v omenjeni organizaciji, pa Gričnik pravi: "Če organizacija navede področje dela, kjer bi se lahko prostovoljci angažirali, potem ni težav, saj je veliko mladih, ki radi pomagajo človeku v stiski ali pa tudi v njegovi drugačnosti. Če bodo podane realne možnosti, bomo projekt nadaljevali v tem letu, sicer pa zagotovo v naslednjem."Tujim prostovoljcem, ki delajo v različnih mariborskih organizacijah, je prek programa Evropske prostovoljne službe zagotovljeno brezplačno bivanje, prav tako dobijo denar za hrano, za svoje delo pa prejemajo žepnino, ki znaša za tuje prostovoljce v Sloveniji okrog 40 tisočakov (166 €). Za Slovence, ki želijo v tujini opravljati prostovoljno delo, je naslednji prijavni rok 1. aprila. Prostovoljci morajo biti stari od 18 do 25 let, prijaviti pa se morajo prek pošiljajočih organizacij, ki so navedene v bazi EVS. Od roka, ko se prijavijo, pa do njihovega odhoda v tujino ponavadi pretečejo trije meseci. Ob prijavi morajo napisati še motivacijsko pismo, v tujini pa lahko prostovoljno delo opravljajo šest mesecev ali pa eno leto.
Mojca Grandovec

Pomoč mladim umetnikom

Večer, 21.februar 2006 (pdf)

Projekti, ki spodbujajo inovativnost in ustvarjalnost sodelujočih

Nagrade za najboljše

V okviru mariborskega multikulturnega centra Pekarna deluje tudi Infopeka, ki poleg drugih svojih aktivnosti objavlja razpise na kulturnih in drugih področjih, večinoma namenjene predvsem mladim ustvarjalcem.Mladi, ki jih zanima risanje, lahko pošljejo svoje izdelke na natečaj, ki spada v okvir mreže Interregion Region der Vielfalt / Regija raznolikosti. Gre za stripovski natečaj v Sloveniji in Avstriji, sodeluje lahko mladina do 27. leta starosti. Razpis je del projektnega modula, v katerem naj bi bil razvit dvojezični strip glede na aktualne antidiskriminacijske smernice Avstrije in Slovenije. Prispeli stripi bodo predstavljeni na potujoči razstavi, objavljeni bodo v tiskani obliki in kot brezplačne razglednice ter predstavljeni na internetu.Avtor stripa, ki bo osvojil prvo mesto, bo prejel denarno nagrado v višini 400 evrov, za drugo mesto bodo podelili 200 evrov, tretjeuvrščenemu pa 150 evrov. Rok za oddajo izdelkov je 28. februar.Umetnostna galerija Maribor (UGM) pa je razpisala likovni natečaj za mlade avtorje na temo avtoportreta. Cilj razpisa je skupinska razstava del izbranih avtorjev v razstavišču UGM in odkup enega oziroma dveh del za stalno zbirko UGM. Sodelujejo lahko avtorji, ki delujejo na območju Slovenije, stari od 20 do 35 let. Vsak sodelujoči lahko prijavi eno delo v eni od naslednjih zvrsti: slikarstvo, kiparstvo, risba, grafika, fotografija, video, novi mediji, instalacija, performans. Na natečaj naj se mladi umetniki, ki bi želeli sodelovati, prijavijo do 28. februarja po telefonu 02/22 94 694 ali na enaslovandreja.borinŽumetnostnagalerija.si. Komisija bo podelila odkupno nagrado v vrednosti 500.000 tolarjev (2087 €). Rok za oddajo del po pošti je 10. marec, osebno pa morajo biti dela dostavljena najpozneje do 13. marca do 15. ure.Tudi razpis Društva ustvarjalnih programov (DUP) se pridružuje razpisom, ki skušajo pomagati mladim umetnikom, ki bi želeli biti opaženi in predstavljeni, s kakovostno ponudbo sodelujočih pa doseči prepoznavno blagovno znamko kvalitete in umetniške vrednosti. Sodelujejo lahko vsi, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo ali oblikovanjem in zastopajo svoje avtorsko delo, vloge naj sodelujoči pošljejo po pošti na sedež društva na naslov DUP, Linhartova 11 a v Ljubljani.Vsem že naštetim razpisom se pridružuje še filmski natečaj za mlade, ki ga je objavil varuh človekovih pravic. Ta natečaj je le ena od oblik delovanja za strpno družbo, za katero se moramo sami zavestno odločati in tako tudi delovati. Sodelujejo lahko vsi, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo. Profesionalni filmski delavci in pedagogi lahko pri filmih sodelujejo zgolj kot mentorji, v poštev pridejo filmi, narejeni od decembra lani do 22. septembra, ki naj ne bodo daljši od desetih minut. Filmi in priloge morajo biti poslani do 22. septembra na naslov Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56, 1109 Ljubljana, s pripisom Filmski natečaj za mlade. Polona Jaunik

V Francijo, Albanijo, na Finsko in še kam drugam po svetu

Večer, 14.januar 2006

Prek mariborske Infopeke je mogoče od letos na prostovoljno delo v tujino

Prostovoljno delo v tujini za mlade med 18. in 25. letom - V tujini lahko preživijo največ dvanajst mesecev


Zavod Pekarna magdalenske mreže je ena od petih institucij v Mariboru, ki so v bazi Evropske prostovoljne službe (EVS - European Voluntary Service) opredeljene kot gostiteljske organizacije (kar pomeni, da sprejemajo tuje prostovoljce), nedavno pa je Pekarna oziroma njen del, Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka, postala tudi pošiljajoča organizacija.

Potem, ko so lani prvič gostili tri prostovoljce iz Francije, Portugalske in Italije (o njih smo pisali aprila lani), bodo letos v tujino poslali tudi nekaj mladih iz Maribora, ki si želijo v tujini nabrati novih delovnih izkušenj. Mladi, ki želijo v tujini opravljati prostovoljno delo, morajo biti stari od 18 do 25 let, tja pa se lahko odpravijo za šest do dvanajst mesecev.
Prostovoljno delo je mogoče opravljati v državah EU, v nekaterih mediteranskih državah, kot sta na primer Alžirija in Egipt, v nekaterih vzhodnoevropskih državah in jugovzhodnih, kot so na primer Albanija, Bosna in Hercegovina in Hrvaška, prav tako pa še v nekaterih latinskoameriških državah. Izbirati je mogoče med okrog 50 državami," razlaga Violeta Škrabl, prostovoljka pri Infopeki, ki bo skrbela za slovenske prostovoljce, ki odhajajo v tujino.

Prostovoljno delo poteka na več področjih, kot so umetnost, kultura, aktivnost z otroki, mladimi in ostarelimi, okoljevarstvo, komuniciranje, šport in še več. "Posamezniku pomagamo poiskati organizacijo in državo, kjer bi rad opravljal to delo. Potem izbrani organizaciji pošljemo informacijo, da si je naš prostovoljec izbral določeno delo, potem pa se organizacija sama odloči, ali bo prostovoljca sprejela ali ne," pravi Škrablova in dodaja: "Prostovoljec nima ne s prijavo ne z bivanjem v tujini in prevozom do tja nikakršnih stroškov, te namreč krije program EU Mladina, ob prostovoljnem delu pa dobiva mesečno žepnino, ki je odvisna od standarda posamezne države. Tako na primer v Avstriji dobi mesečno 175 evrov."

Kot pravi Marja Guček, koordinatorka programov pri Infopeki, lahko gredo prostovoljci, preden začnejo opravljati svoje delo, na obisk v organizacijo, kjer bodo delali. Zagotovo pa se za vsakogar najde kaj zanimivega, je prepričana Gučkova.

Dodaja še, da imajo prednost za opravljanje prostovoljnega dela v tujini mladi s posebnimi priložnostmi, kot so na primer invalidi, mladi, ki so končali le osnovno šolo, in mladi, katerih življenjski standard je zelo nizek.

Roki za prijave (ob prijavi je treba napisati tudi motivacijsko pismo) za prostovoljno delo so večkrat letno: 1. februar, 1. april, 1. junij, 1. september in 1. november. Od roka, ko se prijavijo, pa do njihovega odhoda v tujino, ponavadi pretečejo trije meseci. Prijaviti se je mogoče v Infopeki, vsak delavnik med 10. in 18. uro, več informacij je mogoče dobiti tudi po telefonu (02) 300 68 50 in 041 481 246.

Poleg Pekarne so v bazi EVS navedene še štiri mariborske institucije, ki sprejemajo na delo tuje prostovoljce: Mestni mladinski svet, MKC Maribor, Kibla in Škofijska Karitas.

Mojca Grandovec

Božično razpoloženje v škatlicah

Večer, 14.dec.2005 (pdf)

Božična, novoletna in druga darila ponavadi lepo zavijemo. Menda se spodobi. Še bolj osebno in spodobno pa je, če že z ovojem darila izrazimo svoje razpoloženje do obdarovanca in pokažemo svoj estetski čut. Kako lahko sami izdelamo lično škatlo ali škatlico za darilo, se bo mogoče brezplačno naučiti na triurnih tečajih, ki ju bo mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka pripravil ta in prihodnji četrtek, 15. in 22. decembra, med 17. in 20. uro v dvorani Gustaf mariborskega multikulturnega centra Pekarna. Delavnici bo vodila predstavnica evropskega društva prostovoljcev Judith Wijbenga. Udeleženci se bodo naučili eksperimentiranja z različnimi materiali in njihovimi teksturami ter kako jih kar najbolje uporabiti. S seboj naj prinesejo škarje in nože (po možnosti za rezanje papirja, tapet, kartona ipd.), za potrošni material in ostale pripomočke bo poskrbel organizator. Ker je število udeležencev omejeno, se je treba vnaprej prijaviti po telefonu 02/ 300 68 50. (Dkj)

Spekter, oktober 2005

EURO 26, �t. 3/05, jesen 2005

Brez plačila, a z novimi izkušnjami

Večer,8.oktober2005 (pdf)

Iskanje različnih informacij, oblikovanje letakov, plakatov, pisanje različnih tekstov, vodenje radijskih oddaj, nastopanje pred televizijskimi kamerami, informiranje mladih o različnih temah
Prostovoljno delo, ki ga od leta 1999 izvajajo v Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru (MISC) Infopeka v Mariboru, bo tudi letos na voljo vsem, ki si želijo pridobiti nove izkušnje. Vse mlade, dijake in študente, ki jih tovrstno delo zanima, vabijo, da se udeležijo informativnega sestanka, ki bo v ponedeljek, 10. oktobra, ob 11. in 16. uri v prostorih Infopeke, Ob železnici 16 v Mariboru.

Letos sicer v Infopeki, ki deluje v okviru zavoda Pekarna magdalenske mreže, načrtujejo nekaj sprememb. "Videli smo, da mladi želijo aktivno sodelovati pri informiranju, in odločili smo se, da bomo letos oblikovali samo eno skupino. Ta se bo aktivno ukvarjala z informiranjem v najširšem pomenu te besede," razlaga Marja Guček, koordinatorka programov pri Infopeki, in dodaja: "To pomeni, da letos vabimo k sodelovanju pri prostovoljnem delu vse mlade, ki jih zanima brskanje po internetnih straneh, iskanje različnih informacij, oblikovanje letakov, plakatov, pisanje različnih tekstov, vodenje radijskih oddaj, nastopanje pred televizijskimi kamerami, informiranje mladih o različnih temah, kot so aids, varovanje okolja, zdrava prehrana, otrokove pravice in še več. Verjamem, da bo lahko prav vsak našel kaj zase."

V Infopeki pa bodo letos, tako kot so že lani, nadaljevali aktivnosti znotraj Evropske prostovoljne službe in sodelovali s prostovoljci iz tujine. "Ravno pred dnevi smo dobili novo prostovoljko iz Nizozemke, ki bo pri nas ostala naslednjih šest mesecev. V tem šolskem letu pa smo si zadali cilj, da ne bomo samo gostiteljska organizacija, ampak da postanemo tudi pošiljajoča organizacija," napoveduje Gučkova.

Na vprašanje, koliko ur tedensko oziroma dnevno naj bi prostovoljec deloval v Infopeki, Gučkova odgovarja: "Zelo odvisno od naloge, za katero se bo odločil, in seveda od njegove želje, časa, ki ga lahko posveti prostovoljnemu delu. Nikakor ne morem reči, da od prostovoljcev pričakujemo, da bodo delu v MISC Infopeka namenili določeno število ur na teden. Nekdo bo lahko izbrani nalogi posvetil dve uri na teden, nekdo pa dve uri na mesec."

V lanskem šolskem letu je v MISC Infopeka sodelovalo več kot 30 mladih prostovoljcev, večinoma pa so bili med njimi dijaki. Gučkova lansko leto ocenjuje kot odlično, prostovoljci pa so delovali na treh področjih: v skupini za dobro informiranost mladih v mestu, v projektni skupini in v skupini za nudenje pomoči otrokom in mladostnikom s šolskimi težavami. "Vsaka skupina je seveda izvajala čisto svoje aktivnosti, tako da bi bilo zelo težko izpostaviti samo eno, ki bi bila najpomembnejša. Prostovoljci v skupini za nudenje pomoči so celo šolsko leto pomagali osnovno- in srednješolcem z brezplačnimi inštrukcijami, tako da je njihova pomoč neprecenljiva. Projektna skupina je organizirala sklop štirih literarnih čajank, na katerih so bila predstavljena dela, ki so bila obvezna na maturi iz slovenskega jezika s književnostjo. Na zadnji čajanki smo imeli tolikšen obisk, da žal niso mogli vsi ostati v dvorani - to je vsekakor velik uspeh, sploh če vemo, da prostovoljci vse organizirajo sami," pravi Gučkova.

Danes je sicer le redko kdo pripravljen delati zastonj, vendarle pa Gučkova meni: "To, kar si lahko vsak pridobi z opravljanjem prostovoljnega dela, je po mojih izkušnjah neprecenljivo. Jaz lahko zase povem, da sem kot prostovoljka spoznala toliko zanimivih ljudi, ki jih drugače verjetno ne bi nikoli. Pridobila sem ogromno izkušenj, ki mi jih žal samo formalna izobrazba ne more nuditi - organizacija stvari, vodenje, komuniciranje z mediji, načrtovanje... In vesela sem, da je vedno več mladih, ki v prostovoljnem delu vidijo prav to - druženje z vrstniki in pridobivanje izkušenj."
Mojca Grandovec

Infopeka z običajnim delovnim časom

Večer, 6.september 2005 (pdf)

Posvetovanja željnim mladim s področij formalnega in neformalnega izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja, kulture bodo v Infopeki, kjer jim je na voljo tudi brezplačna uporaba interneta in individualno svetovanje na zaupanju med poslušalko oziroma strokovno sodelavko ter mladostnikom, pomagali informatorji. Mladim, ki potujejo, pa lahko pri njih kupijo tudi kartico Euro 26 ali Indeks neformalnega izobraževanja Nefiks za mlajše od 26 let.Dodatne informacije so na voljo po telefonih 300 68 50 in 041 481 246, elektronskem naslovu infopeka(a)infopeka.org ali spletni strani http://www.infopeka.org.
Gabrijel Toplak

Tone brošur in megabiti informacij

Večer, 21.julij 2005 (pdf)

Infopeka je med počitnicami odprta od ponedeljka do petka med 10. in 16. uro
V čitalnici si je mogoče sposoditi ali brati več vrst revij
- Brezplačen dostop do medmrežja
-Raznovrstne informacije za mlade

Informacijsko-svetovalni center za mlade Infopeka ima svoje prostore Ob železnici 16, v mariborskem mladinskem centru Pekarna. Tja lahko pridejo mladi, ki potrebujejo informacije o preživljanju počitnic, izobraževanju, potovanjih, poleg tega pa pomagajo mladim z osebnimi težavami. Za preganjanje dolgčasa sta na voljo brezplačen dostop do medmrežja in čitalnica, ki je polna raznovrstnih revij, od kulturnih, literarnih, filozofskih do najstniških in političnih.Ob vstopu v Infopeko ti informator postreže z iskanimi informacijami, če se želiš udeležiti še kakšne dejavnosti, te napoti h koordinatorju. Nas je sprejela Marja Guček in nam predstavila delovanje centra. "Pri nas ni redno zaposlenih, javna dela opravljajo štirje, ostali, okoli 30 nas je, smo prostovoljci," je povedala."Mladi povedo, kakšne vrste informacij potrebujejo, informator jim jih poišče, nato pa se sami odločijo, katere so uporabne," je razložila. Pomagajo tudi mladim v stiski: "Svetujemo dekletom z motnjami hranjenja, to počne defektologinja Vasja Smole Dubrovnik, ter otrokom in mladostnikom z učnimi in osebnostnimi težavami. Zanje skrbi defektologinja Vesna Likovnik Gorjup. Po pomoč lahko pridete k nam ali nas pokličete, mi pa vas bomo napotili do strokovnjakinj, s katerima se boste dogovorili o terminih in vrsti pomoči."Mladi lahko tam dobijo razne ugodnosti - kartica Euro 26 za popotniške popuste in NEFIKS, indeks neformalnega izobraževanja, sta dve izmed njih.Pomagajo tudi mladim popotnikom: "Pri nas dobite informacije o kateremkoli kraju, v katerega želite odpotovati: cene in možnosti prenočišč, prevoza, o prireditvah v teh krajih in zanimivostih. Poiščemo informacije, mladi pa se potem sami odločijo za najbolj ugodno. Pripravljamo tudi novost - mariborski vodnik za mlade popotnike, v katerem bo predstavljena cenovno ugodna ponudba prenočišč in hrane." Mladi si pri njih lahko pomagajo tudi sami, saj imajo na voljo brezplačen dostop do medmrežja in kup brošur ter zemljevidov evropskih mest in njihovo ponudbo.Obiskovalcem, ki se želijo udeležiti raznih prireditev po Sloveniji in v drugih državah, pomagajo izbrskati informacije tudi o tem. Vsakodnevno lahko prejemate informacije o prireditvah in dogajanju po Sloveniji tudi po elektronski pošti, če se vpišete na njihovo listo.
Žiga Brdnik

Ekodnevi 2005 v Pekarni in bukvarni Ciproš

Večer, 1.Junij 2005

V Zavodu Pekarna Magdalenske mreže in bukvarni Ciproš bodo od petka, 3., do nedelje, 5. junija, potekali ekodnevi, posvečeni svetovnemu dnevu varstva okolja.

V bukvarni Ciproš bo v petek, 3. junija, ob 16. uri Otilija Barle predstavila osnove permakulture, predavanje Sonje Recek z naslovom Ekološko ravnovesje in mir bo ob 18. uri, predstavitev Snagine akcije Osveščanje prebivalcev/prebivalk Maribora o pravilnem ravnanju z odpadki ob 19. uri, ob 20.30 pa še dokumentarni film z ekološko tematiko.

V dvorani Gustaf bo v soboto, 4. junija, med 10. in 11. uro delavnica o koristni uporabi reciklažnih materialov, ki jo bo vodil Rui Ferreira, ob 11. uri predavanje Matjaža Ježa z naslovom Živalske vrste na Pohorju, ob 12. uri Forum za Pohorje: predstavitev problematike trajnostnega razvoja na Pohorju in ob 13. uri diskusija. Zbirališče za čistilno akcijo na območju Maribora bo v nedeljo, 5. junija, ob 10. uri na dvorišču Pekarne, po čistilni akciji pa pripravljajo glasbeni nastop skupine Afir Bafir. Projekt je predstavljen tudi na spletni strani http://www.pekarna.org/ekodnevi2005.

Gabrijel Toplak

Festival prostovoljstva mladih

Spekter, 10.maj 2005
Festival prostovoljstva mladih je prireditev, ki jo ob mednarodnem dnevu prostovoljstva mladih organizira Slovenska filantropija. Ob svojem dnevu se milijoni mladih prostovoljcev iz več kot sto petdesetih držav udeležujejo praznovanj in akcij, ki slavijo in opozarjajo na njihovo delo. Zadnjih šest let se temu praznovanju pridružuje tudi Slovenija.


Prireditev poteka vsako leto okoli 15. aprila, letos pa se je dogajanje razširilo na ves teden (od 14. do 21. aprila) in območje celotne Slovenije.
Osrednji dogodek festivala je bil 14. aprila v Ljubljani, kjer so se že zjutraj zbrali mladi prostovoljci iz vse Slovenije. Organizator je pripravil številne delavnice, na katerih so lahko razširili svoje znanje in spoznali vrstnike iz drugi krajev.
Popoldne se je dogajanje prestavilo na Dvorni trg, kjer je kar vrvelo. V idiličnem okolju ob Ljubljanici in na toplem pomladnem soncu so stale stojnice, ki so se kar šibile pod težo informacij, zloženk, balonov in drugih dobrot. Namen sejma je bil nuditi prostovoljcem (in njihovim organizacijam) iz vse Slovenije možnost in prostor, kjer lahko predstavijo sebe in svoje delo. Ves čas sejma se je na odru odvijal tudi kulturno-umetniški program, tako da je bil za naključne obiskovalce sprehod čez Dvorni trg prava paša za oči, ušesa, glave in želodčke.
Kot spremljevalno dejavnost festivala je organizator pripravil tudi veliko kolesarjenje na festival; v ta namen so oblikovali osem kolesarskih tras, ki so z vseh koncev Slovenije vodile v Ljubljano. Ideja o kolesarjenju je bila na simbolni ravni združiti in povezati mlade prostovoljce, pri tem pa poskrbeti tudi za zdravo telo in spoznavanje Slovenije. Vsi, ki so se kolesarjenja udeležili, so bili na odru deležni posebne pozornosti in sprejema.
V tednu po osrednjem dogodku se je dogajanje nadaljevalo z lokalnimi okroglimi mizami. V Mariboru je le-to organiziral Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, in sicer 19. aprila v Dvorani Gustaf. Naslov okrogle mize je bil »Prostovoljno delo v Mariboru«, udeležili pa so se je predstavniki društev oziroma organizacij, ki v Mariboru izvajajo organizirano prostovoljno delo. Tako so se na okrogli mizi sestali prostovoljci gostujoče organizacije MISC Infopeka, Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENTLENT, skupine Samarijan, Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, Društva za nenasilno komunikacijo, Centra za socialno delo, Društva Ključ, Slovenskega društva Hospic in predstavnik Slovenske filantropije. Ti so na okrogli mizi dobili priložnost predstaviti sebe in svoje delo, hkrati pa primerjati izkušnje, navezovati nove stike in snovati nove projekte. Na koncu so namreč ugotovili, da se med seboj premalo poznajo in bi bila tudi takšna družabna srečanja še kako koristna za njih in lokalno okolje.
Festival prostovoljstva mladih se je zaključil 21. aprila v Ljubljani, in sicer s podelitvijo priznanj za najprostovoljko oziroma najprostovoljca leta 2004 in najprostovoljski projekt leta 2004. V starostni skupini do 18 let je bila za najprostovoljko 2004 razglašena Mateja Pipuš iz Slovenj Gradca. V starostni skupini od 19 do 30 let je naziv najprostovoljka 2004 dobila Irena Rupnik iz Slovenj Gradca, najprostovoljec 2004 pa Tomislav Berend iz Ljubljane. V starostni skupini nad 30 let je najprostovoljka 2004 postala Jožica Ficko iz Ljutomera, najprostovoljec 2004 pa Danijel Grobler iz Ljubljane.
Osrednji namen festivala je bila promocija prostovoljnega dela mladih, saj je le-to še vedno premalo znano, priznano in cenjeno. V ta namen že od lanske zime poteka tudi promocijska akcija lepljenja nalepk, ki ste jih verjetno tudi v Mariboru že opazili. Prostovoljci MISC Infopeka so namreč z njimi polepšali tudi tvoj najbližji semafor, bankomat ali klopco.

Vesna Jauk