četrtek, oktober 02, 2008

sreda, september 24, 2008

100 ljudi, 100 čudi, večer 24.09.2008

Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka in Mirovnim inštitutom Ljubljana 2. natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti 100 ljudi, 100 čudi. V okviru tega projekta bo začel svojo dvomesečno pot tudi Leteči avtobus za mladostnike. Do četrtka bo med 15. in 17. uro stal pri Srednji prometni šoli, kjer bo pod vodstvom igralke Metke Trdin potekala ustvarjalna delavnica na temo Različnost kultur - bogastvo sveta, v luči evropskega leta medkulturnega dialoga. Mladi bodo tokrat spoznavali Afriko. Izdelovali bodo afriške maske in druge izdelke, igrali igre in poslušali zgodbe iz Afrike; organizatorji pa upajo, da se bo ob tem rodila dobra ideja za slogan proti nestrpnosti. Do 23. oktobra, ko se bo akcija zaključila, ob Leteči avtobus vsak teden menjal lokacijo in med torkom in četrtkom med 15. in 17. uro čakal na mladostnike pri OŠ Borcev za severno mejo, na Trgu svobode, pri Parku mladih in pri OŠ Tabor II. Udeleženci teh delavnic se bodo seznanili tudi z Japonsko, Pakistanom in Kitajsko. Zaključek natečaja s podelitvijo nagrad avtorjem najboljših sloganov bo 14. novembra ob 17. uri v dvorani Gustaf v Pekarni.

INFOPEKA-VARNA TOČKA

Vzpostavitev "Varnih točk v Mariboru"

Univerzitetno mesto Maribor je v letu 2008 pristopilo k projektu »Otrokom prijazno UNIVEF-ovo mesto«. Prva naloga, ki smo si jo v okviru projekta zadali, je bila vzpostavitev Varnih točk v središču mesta, ki si lahko ogledate na zemljevidu, na katerem so označene vse točke, kamor se lahko naši otroci zatečejo po vsakršno pomoč. Dne 3.9.2008 smo v sodelovanju z Unicefom pripravili tudi izobraževanje zaposlenih v izbranih Varnih točkah. Projekt je bil izredno dobro sprejet in vsi skupaj si želimo, kar je zapisala ena izmed udeleženk izobraževanja: »Želimo si, da bi se varne točke našega mesta pri ljudeh ozavestile, da bi postale prepoznavne in da bi se njihovi nosilci med seboj povezovalno srečali še kdaj. Zanimivo bi bilo namreč izvedeti, kako bo delo steklo in lepo bi bilo skupaj razvijati dobro delo in si med seboj pomagati.«
Na spletnih straneh Infopeke (http://www.infopeka.org/) – Pekarna, ki je tudi ena izmed Varnih točk, mlade nagovarjajo z naslednjimi besedami: »Če se znajdeš v kakršnikoli težavi ali stiski na mestni ulici ali na poti iz šole, če se izgubiš ali si priča kaznivemu dejanju, če imaš težave s sošolci, učitelji ali starši, če te je strah ali pa si samo žalosten/na se zateči k nam v »Varno točko« in nam zaupaj svoje skrbi. Skupaj se bomo pogovorili, prepoznali probleme in poiskali rešitev. Kar pogumno…«.
Želja vseh sodelujočih na projektu je, da bi otroci in mladi, katerim so Varne točke namenjene, pa tudi njihovi starši, dobili čim več informacij v zvezi s projektom. Za osnovne informacije o projektu, pa se lahko kadarkoli obrnete tudi na lokalno koordinatorko projekta varne točke Marjo Guček, na tel. številko 051 / 411 302 ali e-naslov: marja.gucek@gmail.com.

torek, september 23, 2008

Maribor - otrokom prijazno mesto, večer 23.09.2008
V središču mesta bodo oživele varne točke, označeni javni prostori, namenjeni otrokom od 5 do 18 let, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski
S sprejemom Unicefove zastave bo od danes, 23. septembra, Maribor vstopil v mrežo Otrokom prijaznih Unicefovih mest. V središču mesta bodo oživele varne točke, označeni javni prostori, namenjeni otrokom od 5 do 18 let, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski. Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih (lekarna, knjigarna, knjižnica, mladinski center ...), ki zadostujejo potrebnim kriterijem in imajo za to usposobljene prostovoljce. V začetku meseca je tako v sodelovanju z Unicefom potekalo izobraževanje zaposlenih v izbranih točkah. "Šlo je predvsem za prenos znanja na sedemnajst novih sodelavcev, ki bodo delali na 14 varnih točkah v mestu," je pojasnila Marja Guček, lokalna koordinatorka projekta. Poudarja pa: "Faza vzpostavitve mreže je za nami, zdaj nas čaka promocija, obveščanje po osnovnih šolah, mladinskih centrih, zdravstvenih domovih in skratka povsod, kjer se otroci zadržujejo." Prav slaba promocija je bila morda kriva, da v varni točki, ki slaba tri leta že deluje v zavarovalni družbi Adriatic, ki je sicer izven mestnega centra, še niso imeli primera, ko bi jih poiskal otrok v stiski.V Infopeki Zavoda Pekarna, ki je ena od točk v mreži, pravijo, da so dobro pripravljeni na vse vrste stisk ali težav, s katerimi jih lahko poiščejo otroci (če so se izgubili, jim kdo grozi, ne morejo domov, so priče kaznivemu dejanju, so žalostni ...). Cilj varne točke pa je predvsem, da ublaži otrokovo stisko, nudi pomoč takoj, ko jo potrebuje, in ga napoti na organizacije, kjer lahko dobi strokovno pomoč. Prve Unicefove varne točke so zaživele v Novi Gorici, sledile so jim v Ljubljani, Rušah, Celju, Velenju in Piranu.
Varne točke se lahko nahajajo v različnih prostorih (frizerski salon, lekarna, knjižnica, knjigarna, mladinski center ...), kjer je prisotno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke trenutno zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije ali pomoč.









sreda, julij 11, 2007

ponedeljek, september 18, 2006

ponedeljek, april 10, 2006

Delavnica za mlade z idejo TiPovej!

Večer, 7.april 2006 (pdf)

V preteklih letih projekt Urada RS za mladino, danes samostojni zavod za ustvarjalno družbo TiPovej! 22. aprila v Mariboru organizira brezplačno delavnico za mlade z idejo. Prijaviti se je možno preko spletne prijavnice na http://www.tipovej.org do 15. aprila.TiPovej! spodbuja ustvarjalnost mladih; pri tem jih podpira s konkretnim znanjem in izkušnjami, jih motivira, izobražuje, usposablja in nemalokrat finančno pomaga. V okviru zavoda TiPovej tako deluje tudi TiPovejSklad, v katerem iščejo podjetja, ki bi želela vlagati v razvoj mladih. Dejavnost TiPovej! je usmerjena predvsem v mlade med 15. in 30. letom starosti, ki svojo priložnost vidijo v uresničevanju ideje, t. i. idejaliste. Prvi korak k uresničitvi ideje je delavnica TiPovej!, na kateri udeleženci svojo idejo premislijo, končni cilj delavnice pa je osvojeno znanje, s katerim je idejo mogoče ubesediti. Po delavnici idejalisti svoje ideje pretresejo še na enem od seminarjev po Sloveniji, najbolj izvirne ideje pa TiPovej! podpre z zagonskimi finančnimi sredstvi.

Nataša Rižnar

Tečaj italijanščine v Pekarni

Večer,7.april 2006 (pdf)

"Se želiš naučiti italijanskega jezika? Želiš spoznati italijansko kulturo, bi rad/-a sproščeno klepetal/-a z Italijani?" je v vabilu zapisala Anna Arcuri, prostovoljka iz Italije. Anna vabi v kulturni center Pekarna na tečaj, ki se bo pričel 18. aprila ob 16. uri v Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru Infopeka, Ob železnici 16. Cena tečaja je tisoč tolarjev na mesec, udeleženci bodo na tečaju dobili potreben učni material, prijave pa sprejemajo na naslovu arcuri.anna@gmail.com. Urška Kereži

petek, marec 24, 2006

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka vabi

Večer, 21.Marec 2006

Potrebujete računalnik, da napišete seminarsko nalogo?
Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka vabi vse, ki jih zanima karkoli s področij formalnega in neformalnega izobraževanja, zaposlovanja, kulture, mladinskega turizma, prostovoljnega dela, prostega časa ..., da jih obiščete v prostorih Ob železnici 16 vsak dan med 10. in 18. uro. Informacije si lahko zainteresirani poiščejo sami v številnih revijah in časopisih, ki so na voljo, lahko jim pomaga tudi Infopekin informator. Na voljo so računalniki (tudi za pisanje seminarskih nalog) in brezplačna uporaba interneta. V Infopeki je mogoče kupiti kartico Euro 26 za vse potovanja željne mlade in Indeks neformalnega izobraževanja (Nefiks). Omogočajo tudi individualno svetovanje. Za več informacij lahko pokličete na številko 041 481 246 ali (02) 300 68 50, obiščete spletno stran http://www.infopeka.org
ali pošljete email na
infopeka@infopeka.org.
Urška Kereži

petek, marec 03, 2006

Najbolj aktivna Infopeka in MKC Maribor

Večer, 3.Marec 2006

Tuji prostovoljci imajo zagotovljeno brezplačno bivanje, za svoje delo v Sloveniji pa prejemajo žepnino, okrog 40 tisočakov - V Mestnem mladinskem svetu (MMS) prostovoljca iz tujine sploh še niso gostiliPotem ko smo pred časom pisali o možnostih prostovoljnega dela slovenske mladine v tujini, nas je zanimalo, katere mariborske organizacije gostijo mlade prostovoljce iz tujine. V bazi Evropske prostovoljne službe (European Voluntary Service - EVS) je navedenih pet organizacij: Zavod Pekarna magdalenske mreže, Mestni mladinski svet Maribor, Mladinski kulturni center, Škofijska Karitas in Kibla. Pri omenjenih organizacijah smo se pozanimali, kako delujejo kot gostujoče organizacije, koliko prostovoljcev so do sedaj gostili in kakšne naloge ti opravljajo.Izmed vseh omenjenih organizacij za zdaj najbolj izstopa Pekarna. V njenem delu, Infopeki, že drugo leto gostijo evropske prostovoljce. Ti jim pomagajo pri urejanju spletnih strani, organizirajo razne delavnice, pomagajo pri oblikovanju letakov in drugem promocijskem materialu. Lani so gostili tri prostovoljce iz Portugalske in Francije ter prostovoljko iz Italije, ta čas je pri njih prostovoljka iz Nizozemske, ki že zaključuje svoje polletno delo. Nova, italijanska prostovoljka je prišla pred dnevi, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še prostovoljko iz Poljske.Prostovoljko iz tujine ta čas gostijo tudi v MKC Maribor. Tam je namreč mlada Britanka, ki svoje aktivnosti izvaja v okviru galerije Media Nox, prav tako pa se aktivno vključuje v vsebine drugih projektov MKC Maribor, pogosto snema posamezne dogodke v galeriji in drugod ter pomaga pri postavitvi razstav, pravi Dragica Marinič, direktorica MKC Maribor, ki se je lani vključil v projekt EVS. "Naš prijavljeni projekt v okviru EVS traja tri leta in v tem času lahko gostimo po enega prostovoljca, ki mu pripada tudi mentor izmed zaposlenih v MKC Maribor. Naloge prostovoljca so opredeljene z nalogami, ki smo jih pripravili v projektu, ko smo kandidirali za status gostujoče organizacije prostovoljcev. Dejavnost prostovoljcev vključuje pretežno aktivnosti, povezane z galerijsko dejavnostjo, prav tako pa dopušča možnosti samostojnih projektov in interesa, ki ga izkaže prostovoljec, omogočeno pa je tudi vključevanje v druge vsebine, ki jih izvaja zavod. Vsakemu prostovoljcu omogočimo tudi učenje slovenskega jezika. Prav tako ima prostovoljec dvakrat srečanje (spoznavno in zaključno), ki ga organizira Movit, na tem srečanju pa lahko izmenjajo medsebojne izkušnje," pravi Mariničeva. Po njenih besedah je zanimanje tujih prostovoljcev za delo v MKC zelo veliko. Lani so imeli nad 30 prijav za prosto mesto in tako je tudi letos, ko se spet pripravljajo na novega prostovoljca, saj bo Britanka svoje delo zaključila junija letos, pravi Mariničeva in dodaja: "Naša želja je, da tudi v prihodnje gostimo različne prostovoljce in na ta način prispevamo k sprejemanju drugačnosti in spoznavanju različnih evropskih kultur."V Kibli ta čas nimajo nobenega tujega prostovoljca, saj, kot nam je povedala Martina Kositer, zdaj niti nimajo potrebe po tovrstni pomoči. Leta 2004 pa so od februarja do avgusta gostili prostovoljca iz Grčije, ki jim je pomagal pri oblikovanju tiskovin, v veliko pomoč pa je bil tudi Kiblini knjigarni, kjer je pomagal skenirati knjige za oblikovanje spletnih strani.V Mestnem mladinskem svetu Maribor (MMS) pa prostovoljca iz tujine sploh še niso gostili. "Za vsakega prostovoljca, ki bi prišel, je treba pripraviti poseben program, razpis, ga prijaviti na Nacionalno agencijo Mladina. Za zdaj niti nismo našli specifike, v kateri bi prostovoljca lahko uporabili. Nočemo pa, da bi se zgodilo, da prostovoljec, ki bi prišel k nam, ne bi imel ničesar delati. Razmišljali smo tudi, da bi izvajali program prostovoljnega dela kot skupen projekt z več organizacijami," razlaga predsednik MMS David Delakorda. Dodaja, da med tujimi prostovoljci niti ni velikega interesa za delo v MMS.V Škofijski Karitas so gostili dve tuji prostovoljki v prvi polovici leta 2004, eno iz Nemčije, drugo iz Francije, ter osem prostovoljcev iz Avstrije oktobra istega leta. "Delo, ki so ga opravljali, je bilo druženje z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ter druženje s starejšimi," pravi Zlatko Gričnik iz Škofijske Karitas. "Trenutno nimamo nobenega tujega prostovoljca. Status gostiteljske organizacije pa imamo od leta 2004." Kar se tiče zanimanja tujih prostovoljcev za delo v omenjeni organizaciji, pa Gričnik pravi: "Če organizacija navede področje dela, kjer bi se lahko prostovoljci angažirali, potem ni težav, saj je veliko mladih, ki radi pomagajo človeku v stiski ali pa tudi v njegovi drugačnosti. Če bodo podane realne možnosti, bomo projekt nadaljevali v tem letu, sicer pa zagotovo v naslednjem."Tujim prostovoljcem, ki delajo v različnih mariborskih organizacijah, je prek programa Evropske prostovoljne službe zagotovljeno brezplačno bivanje, prav tako dobijo denar za hrano, za svoje delo pa prejemajo žepnino, ki znaša za tuje prostovoljce v Sloveniji okrog 40 tisočakov (166 €). Za Slovence, ki želijo v tujini opravljati prostovoljno delo, je naslednji prijavni rok 1. aprila. Prostovoljci morajo biti stari od 18 do 25 let, prijaviti pa se morajo prek pošiljajočih organizacij, ki so navedene v bazi EVS. Od roka, ko se prijavijo, pa do njihovega odhoda v tujino ponavadi pretečejo trije meseci. Ob prijavi morajo napisati še motivacijsko pismo, v tujini pa lahko prostovoljno delo opravljajo šest mesecev ali pa eno leto.
Mojca Grandovec

sreda, februar 22, 2006

Pomoč mladim umetnikom

Večer, 21.februar 2006 (pdf)

Projekti, ki spodbujajo inovativnost in ustvarjalnost sodelujočih

Nagrade za najboljše

V okviru mariborskega multikulturnega centra Pekarna deluje tudi Infopeka, ki poleg drugih svojih aktivnosti objavlja razpise na kulturnih in drugih področjih, večinoma namenjene predvsem mladim ustvarjalcem.Mladi, ki jih zanima risanje, lahko pošljejo svoje izdelke na natečaj, ki spada v okvir mreže Interregion Region der Vielfalt / Regija raznolikosti. Gre za stripovski natečaj v Sloveniji in Avstriji, sodeluje lahko mladina do 27. leta starosti. Razpis je del projektnega modula, v katerem naj bi bil razvit dvojezični strip glede na aktualne antidiskriminacijske smernice Avstrije in Slovenije. Prispeli stripi bodo predstavljeni na potujoči razstavi, objavljeni bodo v tiskani obliki in kot brezplačne razglednice ter predstavljeni na internetu.Avtor stripa, ki bo osvojil prvo mesto, bo prejel denarno nagrado v višini 400 evrov, za drugo mesto bodo podelili 200 evrov, tretjeuvrščenemu pa 150 evrov. Rok za oddajo izdelkov je 28. februar.Umetnostna galerija Maribor (UGM) pa je razpisala likovni natečaj za mlade avtorje na temo avtoportreta. Cilj razpisa je skupinska razstava del izbranih avtorjev v razstavišču UGM in odkup enega oziroma dveh del za stalno zbirko UGM. Sodelujejo lahko avtorji, ki delujejo na območju Slovenije, stari od 20 do 35 let. Vsak sodelujoči lahko prijavi eno delo v eni od naslednjih zvrsti: slikarstvo, kiparstvo, risba, grafika, fotografija, video, novi mediji, instalacija, performans. Na natečaj naj se mladi umetniki, ki bi želeli sodelovati, prijavijo do 28. februarja po telefonu 02/22 94 694 ali na enaslovandreja.borinŽumetnostnagalerija.si. Komisija bo podelila odkupno nagrado v vrednosti 500.000 tolarjev (2087 €). Rok za oddajo del po pošti je 10. marec, osebno pa morajo biti dela dostavljena najpozneje do 13. marca do 15. ure.Tudi razpis Društva ustvarjalnih programov (DUP) se pridružuje razpisom, ki skušajo pomagati mladim umetnikom, ki bi želeli biti opaženi in predstavljeni, s kakovostno ponudbo sodelujočih pa doseči prepoznavno blagovno znamko kvalitete in umetniške vrednosti. Sodelujejo lahko vsi, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo ali oblikovanjem in zastopajo svoje avtorsko delo, vloge naj sodelujoči pošljejo po pošti na sedež društva na naslov DUP, Linhartova 11 a v Ljubljani.Vsem že naštetim razpisom se pridružuje še filmski natečaj za mlade, ki ga je objavil varuh človekovih pravic. Ta natečaj je le ena od oblik delovanja za strpno družbo, za katero se moramo sami zavestno odločati in tako tudi delovati. Sodelujejo lahko vsi, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo. Profesionalni filmski delavci in pedagogi lahko pri filmih sodelujejo zgolj kot mentorji, v poštev pridejo filmi, narejeni od decembra lani do 22. septembra, ki naj ne bodo daljši od desetih minut. Filmi in priloge morajo biti poslani do 22. septembra na naslov Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56, 1109 Ljubljana, s pripisom Filmski natečaj za mlade. Polona Jaunik