Kam po pomoč ob (pre)dragih inštrukcijah?
Bliža se čas, ko skušajo številni osnovnošolci in dijaki izboljšati ocene pri predmetih, ki jim posebej ne ležijo. Toda zunaj šole brezplačne pomoči ne najdejo zlahka.
Kot so nam povedali sogovorniki na različnih srednjih šolah, spodbujajo predvsem medsebojno pomoč dijakov. Tako imajo, denimo, na Gimnaziji Moste uspešnejši dijaki pomoč manj uspešnim celo priznano v okviru izbirnih vsebin. Na nekaterih šolah so učitelji pripravljeni pomagati tudi z individualnimi urami. Kot nam je povedala Magda Marcius, svetovalna delavka na Gimnaziji Šiška, so pri njih ure organizirane učne pomoči na programu le v športnih oddelkih, dopolnilni pouk pa se izvaja le, če je kritičen uspeh celotnega razreda.
Svetovalna delavka na ljubljanski Srednji ekonomski šoli Zdenia Kodey pa je za MMC dejala, da imajo pri njih učitelji dodatne ure le za dijake s posebnimi potrebami, ki potrebujejo odločbo ministrstva za šolstvo, na šoli pa jih je okoli deset (gre za dolgotrajno bolne dijake, dijake z motnjami koncentracije, tuje državljane ipd.). Sicer pa sama meni, da je pri nas premalo razvita pomoč, ki bi jo lahko omogočali študentje pedagogike in pedagoških smeri, saj sodelovanja z univerzami skorajda ni.
Kam pa naj se za pomoč obrnejo drugi? Večinoma rešitev iščejo pri inštruktorjih, toda inštrukcije niso poceni.
Usposobljenost inštruktorjev različna
Cene so odvisne od usposobljenosti inštruktorjev, saj je iz nekaterih oglasnih portalov razvidno, da pomoč ponujajo tudi maturanti, študenti najrazličnejših smeri ipd. Za učno uro pri inštruktorju – profesorju oziroma diplomantu zahtevane smeri bomo tako le stežka odšteli manj kot 12 evrov. Portal mojucitelj.net pri tem omogoča tudi ocenjevanje inštruktorjev in komentiranje njihovega dela.
Kaj pa če učenci, dijaki ali njihovi starši za tovrstne storitve niso pripravljeni seči v žep? Na šolah so nam ponudili celo vrsto rešitev, od učne pomoči na centrih za socialno delo, v Knjižnici Otona Župančiča do Slovenske filantropije. Zadnji so nam pojasnili, da učno pomoč ponujajo le otrokom migrantov, ki ne znajo slovensko. Iz omenjene knjižnice pa so nam sporočili, da je učna pomoč zamrla lansko leto, ko je zmanjkalo prostovoljcev.
Kako pa je na centrih za socialno delo? Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo ter na Skupnosti centrov za socialno delo, v okviru CSD-jev učna pomoč sicer ne šteje med redne dejavnosti; kljub temu pa obstajajo najrazličnejši programi za pomoč otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri odraščanju oziroma prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ti programi, ki ponekod vključujejo tudi pomoč pri učenju, so financirani od občin ali ministrstva za delo, kjer bodo letos sofinancirali okoli 35 takih programov, zanje pa bodo namenili približno 470.000 evrov.
Seznam preventivnih programov za otroke in mladostnike (vir: ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve)
Pomoč na CSD-jih ni povsod enakaVseeno pa so ti programi različni in tudi učna pomoč, ki jo morda predvidevajo, ni vselej enaka. Direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin nam je tako, denimo, pojasnil, da se njihovi programi omejujejo predvsem na strategije in tehnike učenja, konkretna pomoč pri posameznem predmetu pa je na voljo kvečjemu osnovnošolcem. Podobno je povedal Aljoša Gadžijev s Centra za socialno delo Ljubljana Moste, le da pri njih prostovoljci in zaposleni občasno izvajajo tudi inštrukcije, pač glede na zmožnosti, ki jih trenutno imajo. "Seveda pa nismo zastonj inštrukcijski servis," dodaja. Ob tem velja opozoriti še, da mladi za vključitev v programe CSD-jev potrebujejo soglasje družine.
Učno pomoč na območju Ljubljane izvaja tudi Zveza prijateljev mladine Moste. Študentje prostovoljci pri tem obiskujejo ljubljanske osnovne šole, kjer je bil njihov namen sprva pomagati socialno izključenim otrokom, a so interes pokazali tudi drugi, je za MMC povedala Tanja Petek. Vendar pa v program srednje šole niso vključene.
Mariborčani v prednosti pred Ljubljančani?
Ena izmed organizacij, kamor so nas napotili na šole, je tudi Mladinsko informacijsko-svetovalno središče (MISSS). V ljubljanskem MISSS-u so nam povedali, da učno pomoč izvajajo le za otroke priseljencev. Drugače je v Mariboru, kjer v okviru tamkajšnjega MISSS-a deluje Infopeka. Kot nam je povedala koordinatorica Urška Breznik, pri njih poteka učna pomoč tako za osnovnošolce in srednješolce kot za študente.
Izvajajo jo prostovoljci, ki pa morajo najprej skozi enomesečno usposabljanje. Sodelujejo tudi z defektologinjo in spacialno pedagoginjo. Inštrukcije se izvajajo v njihovih prostorih, za pomoč pa jih večkrat prosijo CSD-ji in dijaški domovi, pa tudi posamezniki. Pa so inštruktorji dovolj usposobljeni? Kot nam je povedala Breznikova, se za tovrstno delo javljajo tudi dijaki z boljšim uspehom, prav tako pa tudi študentje najrazličnejših smeri. Na vprašanje, kako je, denimo, z zahtevnejšo snovjo, kot je matematika na maturi, Breznikova odgovarja, da so kos tudi temu.
Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si
