Igor Napast
Župan se je včeraj ponovno sestal z uporabniki Pekarne.
Po včerajšnjem srečanju med uporabniki mariborske Pekarne, njenim programskim svetom in ekipo mariborskega župana Andreja Fištravca o sporni obnovi nekoč vojaškega kompleksa v Mariboru, kjer so svoj prostor našle alternativne oblike umetnosti, se zdi, da so se pogajanja o obnovi omilila ali pa vsaj niso več tako vroča, kot so bila sprva. Fištravec, ki je še pred časom dejal, da se o pogojih o obnovi Pekarne ne bo razpravljalo, da je samo vprašanje, ali obnova bo ali je ne bo, je bil pripravljen poslušati pogoje. Pekarnarji pa so na drugi strani dolg seznam pogojev skrajšali in ga včeraj, čeprav še ni bil dokončno sprejet na njihovem plenumu, predstavili županovi ekipi kot predlog pogojev. Srečanja so se udeležili tudi člani programskega sveta Pekarne, ki so že od začetka za obnovo tega kompleksa, ne da bi za to postavljali kakršnekoli pogoje.
"Kar so pripravili, sem si zapisal. Z našega zornega kota pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt," je dejal Fištravec še pred koncem srečanja, prepričan, da bo kmalu dosežen dogovor med občino in uporabniki Pekarne, saj "mora biti odločitev v kratkem sprejeta". Pekarnarji naj bi namreč svoj plenum, na katerem bodo potrdili ali zavrgli zadnjo verzijo pogojev, imeli ta konec tedna ali najkasneje v začetku naslednjega, je dejal Gregor Stamejčič - Grizli, eden od uporabnikov Pekarne in vodja skupine, ki še ni docela potrdila pogojev. Je pa bil Marko Brumen, član programskega sveta Pekarne, po zadnjem srečanju optimističen: "Dobro je, da se pogovori sploh dogajajo, da smo nehali biti na skrajnih pozicijah. V enem delu pekarniških uporabnikov sicer še vedno obstajajo zadržki." A ti bodo, po njegovih besedah, verjetno vedno obstajali. Poudaril je, da v programskem svetu ni zadržkov za obnovo, saj jo razumejo kot nekaj, kar je v interesu mesta in družbe. Izpostavil je: "Vemo, da je to konec ene in začetek druge Pekarne. Upamo, da nam bo uspelo ohraniti vsaj bistvo in dušo Pekarne, takšne, kot je."
Ohraniti želijo avtonomnost
Pogajanja se sicer še vedno zatikajo pri uporabnikih, ki med obnovo in po njej ne želijo izgubiti svojih prostorov. Radi bi zagotovilo, da bodo po obnovi v Pekarno prišli brez razpisa, kar pa že skušajo rešiti z dogovori o začasnih bivalnih kontejnerjih, ki bi jih uporabljali predvsem med obnovo. Kdo bo lahko v prostorih ustvarjal po obnovi, pa je po besedah Fištravca odvisno predvsem od programskega sveta Pekarne: "Če bo ta prepoznal nekoga kot uporabnika, bo po obnovi ta uporabnik še lahko ostal do naslednjega razpisa." Stamejčič je imel na srečanju precej mešane občutke. Poudaril je, da je še veliko odvisno od plenuma pekarnarjev, na katerem bodo do zdaj oblikovane predloge še enkrat prevetrili in se odločili, kakšna naj bi bila zadnja verzija. Te naj ne bi več bistveno spreminjali. "Ljudje so razdeljeni, eni si želijo obnove, drugi ji absolutno nasprotujejo. Večina si želi obnove pod določenimi pogoji," je poudaril in dodal, da je sodelovanje prineslo že to, da so nekaj prvotnih pogojev izpustili. "Mene osebno je strah predvsem izgube avtonomije," je še rekel.
Neodvisnost in odgovornost
Ni pa edini, ki se boji, da avtonomije po obnovi ne bodo več imeli. Od občine pričakujejo, da jim bo avtonomijo podelila, Brumen jih je že v razpravi opozoril, da če jim jo bo občina podelila, jim jo lahko tudi odvzame. Posebej so se ustavili tudi na točki predvsem zaradi zanje problematičnega hišnega reda že obnovljene stavbe, v kateri je uprava. A župan jim je dejal, da bodo na koncu koncev bodo uporabniki sestavljali hišni red.
Sicer pa je med pekarnarji čutiti tudi razkol zaradi različnih interesov, ki jih vodijo pri odločanju, ali so za obnovo ali proti njej. Nekateri bi radi ohranili status zaskvotanega prostora, drugi bi radi stanje legalizirali. Radi bi bili avtonomni in neodvisni, kar vodi v vprašanje prevzemanja odgovornosti in plačevanja položnic za porabljeno elektriko, vodo. "Tisti, ki so zmožni zagotoviti sredstva, so pripravljeni plačevati, čeprav si tega ne želijo," pravi Stamejčič, "drugi pa so pripravljeni iskati alternativne metode ustvarjanja električne energije in vode, ki bi bile neodvisne od javnih služb."
"Kar so pripravili, sem si zapisal. Z našega zornega kota pogoji niso problematični, ker ne posegajo v strukturo projekta, ampak prilagajajo in izboljšujejo projekt," je dejal Fištravec še pred koncem srečanja, prepričan, da bo kmalu dosežen dogovor med občino in uporabniki Pekarne, saj "mora biti odločitev v kratkem sprejeta". Pekarnarji naj bi namreč svoj plenum, na katerem bodo potrdili ali zavrgli zadnjo verzijo pogojev, imeli ta konec tedna ali najkasneje v začetku naslednjega, je dejal Gregor Stamejčič - Grizli, eden od uporabnikov Pekarne in vodja skupine, ki še ni docela potrdila pogojev. Je pa bil Marko Brumen, član programskega sveta Pekarne, po zadnjem srečanju optimističen: "Dobro je, da se pogovori sploh dogajajo, da smo nehali biti na skrajnih pozicijah. V enem delu pekarniških uporabnikov sicer še vedno obstajajo zadržki." A ti bodo, po njegovih besedah, verjetno vedno obstajali. Poudaril je, da v programskem svetu ni zadržkov za obnovo, saj jo razumejo kot nekaj, kar je v interesu mesta in družbe. Izpostavil je: "Vemo, da je to konec ene in začetek druge Pekarne. Upamo, da nam bo uspelo ohraniti vsaj bistvo in dušo Pekarne, takšne, kot je."
Ohraniti želijo avtonomnost
Pogajanja se sicer še vedno zatikajo pri uporabnikih, ki med obnovo in po njej ne želijo izgubiti svojih prostorov. Radi bi zagotovilo, da bodo po obnovi v Pekarno prišli brez razpisa, kar pa že skušajo rešiti z dogovori o začasnih bivalnih kontejnerjih, ki bi jih uporabljali predvsem med obnovo. Kdo bo lahko v prostorih ustvarjal po obnovi, pa je po besedah Fištravca odvisno predvsem od programskega sveta Pekarne: "Če bo ta prepoznal nekoga kot uporabnika, bo po obnovi ta uporabnik še lahko ostal do naslednjega razpisa." Stamejčič je imel na srečanju precej mešane občutke. Poudaril je, da je še veliko odvisno od plenuma pekarnarjev, na katerem bodo do zdaj oblikovane predloge še enkrat prevetrili in se odločili, kakšna naj bi bila zadnja verzija. Te naj ne bi več bistveno spreminjali. "Ljudje so razdeljeni, eni si želijo obnove, drugi ji absolutno nasprotujejo. Večina si želi obnove pod določenimi pogoji," je poudaril in dodal, da je sodelovanje prineslo že to, da so nekaj prvotnih pogojev izpustili. "Mene osebno je strah predvsem izgube avtonomije," je še rekel.
Neodvisnost in odgovornost
Ni pa edini, ki se boji, da avtonomije po obnovi ne bodo več imeli. Od občine pričakujejo, da jim bo avtonomijo podelila, Brumen jih je že v razpravi opozoril, da če jim jo bo občina podelila, jim jo lahko tudi odvzame. Posebej so se ustavili tudi na točki predvsem zaradi zanje problematičnega hišnega reda že obnovljene stavbe, v kateri je uprava. A župan jim je dejal, da bodo na koncu koncev bodo uporabniki sestavljali hišni red.
Sicer pa je med pekarnarji čutiti tudi razkol zaradi različnih interesov, ki jih vodijo pri odločanju, ali so za obnovo ali proti njej. Nekateri bi radi ohranili status zaskvotanega prostora, drugi bi radi stanje legalizirali. Radi bi bili avtonomni in neodvisni, kar vodi v vprašanje prevzemanja odgovornosti in plačevanja položnic za porabljeno elektriko, vodo. "Tisti, ki so zmožni zagotoviti sredstva, so pripravljeni plačevati, čeprav si tega ne želijo," pravi Stamejčič, "drugi pa so pripravljeni iskati alternativne metode ustvarjanja električne energije in vode, ki bi bile neodvisne od javnih služb."
URŠULA GODEC
Ni komentarjev:
Objavite komentar