Andrej Petelinšek
Francoska umetnika Guillaume Stagnaro in Paul Destieu pred zgradbo SDK, ki ima med 10. in 20. januarjem povsem spremenjeno fasado, ampak samo v mraku
Fluorescentni Umwelt se imenuje svetlobna intervencija francoskega umetnika Guillauma Stagnara, ki je celotno fasado bivšega SDK spremenil v živ svetlobni ambient. Fluorescentne svetilke v praznih pisarniških prostorih pričnejo v večernih urah utripati po nadziranih algoritmih. Opremljene z natančnim urnim mehanizmom in programom za sinhronizacijo so zmožne avtonomnega vedenja, hkrati pa jih umetnik strogo nadzoruje. Fluorescentni Umwelt je (začasna) invazija električnega sistema zgradbe bivšega SDK. Kafkovsko navdahnjena intervencija Stagnara spreminja brezimno arhitekturo v živo tvorbo in poskrbi za njeno nočno metamorfozo.
Fluorescentne cevi so se uradno prižgale sinoči na vseh oknih nekdanjega SDK. "Malce heretično delujejo," pravi Stagnaro. Celotna zgradba je bila vržena iz tira. "Sistem, ki krmili vse to, je zapleten, na vsaki neonki je majhna škatla, ki je programirano elektronsko vezje, čisto mali računalnik, ki sem ga sam sprogramiral in ga zasnoval, da bi deloval na katerem koli električnem sistemu. Tukaj so neonke, lahko pa bi bil tudi programiran za ugašanje in prižiganje hladilnika ... Je orodje za umetniško pisavo, ki pomaga intervenciji v prostor, da ga spremeni. Majhne škatle pa delujejo kot mali električni paraziti, ki zajedajo zgradbo. To je kolonija malih organizmov, ki se hranijo z elektriko in igrajo s svetlobo, ko zaide sonce."
Poznate nekdanjo namembnost te zgradbe, je bilo prvo vprašanje Stagnaru, ko smo se dobili pred njo v času priprav intervencije. "Poznam, nekdanja služba za davke, knjigovodstvo. Ampak danes je le eno nadstropje naseljeno, vse drugo je že leta strašljivo prazno. Tudi načrte o novi galeriji, ki bi bila tu, poznam, in zdijo se mi odlični. S strateškega in kulturnega vidika se mi zdi to dobra rešitev, lokacija je centralna, kar privablja mimoidoče, pravi Paul Destieu, predstavnik asociacije Otto-prod in kurator razstave ob Simoni Vidmar iz Umetnostne galerije Maribor. "Je pa trg žalosten s samimi bankami, stavba SDK je čudovita v notranjosti in kot arhitektura, nekako brutalno socrealistična, a te betonske zgradbe iz socialističnih časov morate ohraniti, prenoviti, ker gre za zelo lepo arhitekturo. In kolikor slišim, sploh niso zaščitene," nadaljuje Paul, ki Maribor redno obiskuje že sedem let.
Most med tehniko in umetnostjo
"Spremeniti hočem ta kraj in videti, kako se obnaša publika. Projekt Umwelt nikakor ni hermetičen, saj ima močno sporočilo nagovarjanja publike na javnem kraju. Seveda pa ni klasična kulturna praksa, temveč eksperimentalna," pravi Stagnaro, ki je končal študij lepih umetnosti na univerzi v Aix-en-Provenceu. Otto-prod je močno povezan z njo. Po diplomi je bil dve leti rezidenčni umetnik v Nemčiji, v ZKM - Zentrum fur Kunst und Medientechnologie v Karlsruheju, v meki elektronske umetnosti. Sodeloval je z mnogimi umetniki, zdaj je profesor na univerzi v Aixu. Ukvarja se s praktičnimi, teoretičnimi in špekulativnimi raziskovanji kibernetike ter ustvarja digitalna umetniška dela in instalacije. Vrsto let sodeluje tudi s številnimi umetniki, za katere dizajnira in producira računalniške, robotske in elektronske sisteme.
"Guillaume je resnično 'junak' te umetnosti pri nas, saj sam izdeluje vse elektronske platforme za svoja dela pa tudi za druge umetnike. Predstavlja most med tehniko in konceptualno umetnostjo," pove Paul, "mnogi umetniki morajo za elektronsko podporo svojih projektov najemati inženirje. Težko je umetniku komunicirati s tehnikom, inženirjem."
"Imam srečo, da imam tehnične kompetence, saj sem ekonomsko neodvisen in lahko razvijam svoje delo. S financami, ki jih prejmem za tehnološko podporo, ki jo ponujam kolegom, financiram svoje lastne projekte," je dejal Guillaume, ki ga zanima politični, socialni, filozofski kontekst tehnološkega sveta danes. Ne zanima ga tehnika zaradi tehnike.
Koncept projekta Fluorescent Umwelt izhaja iz temeljnega dela etologije Pohod v svet živali in ljudi (1934) Jacoba Jochanna von Uexkūlla. 1864. leta rojeni baltsko-nemški biolog, ki se je ukvarjal z živalsko psihologijo in kibernetiko življenja, je v svojem delu razvil idejo o Umweltu, o tem, da ima vsako živo bitje svoj lastni univerzum, ki mu podeljuje smisel. Vsako živo bitje ima drugačno percepcijo sveta in živi v svojem svetu. Programirani objekti, ki so v naši družbi vseprisotni, s svojo sposobnostjo zaznavanja sveta in odzivanja nanj ustvarjajo nove pomene realnosti, podobno kot je nekoč etologija omogočala nove razumevanje živega sveta okoli nas. "Vsi tehnični pripomočki danes živijo kot inteligentni mali organizmi, kot insekti. Klop (francosko tique) se je imenovala tudi moja razstava lani poleti v mariborski galeriji Hladilnica - KC Pekarna, z Lucienom Gaudionom sva predstavila razstavni dvojec Wave Ways. "Klopa sem predstavil kot telo elektronskih naprav, ki lahko vklapljajo in izklapljajo elemente električnega sistema. To je bil prvi zametek Fluorescentnega Umwelta. 21 fluorescentnih luči je bilo kot zdaj na fasadi SDK priklopljenih na obstoječi električni sistem galerije Hladilnica. Klop je sposoben čakati osemnajst let na plen, slep je, le tri čute ima, ko začuti feromone v živali, se spusti nanjo. In se hrani z njeno krvjo. Ima izjemno omejeno percepcijo sveta, ki pa zadošča za življenje, reprodukcijo in dolgoživost. Moja intervencija je podobna klopu. Deset dni bodo moji 'klopi' parazitirali SDK," pravi Guillaume. Intervencija bo delala samo ponoči, vezana je na mrak. Tudi javno razsvetljavo na trgu smo za deset dni ugasnili."
Otto-prod prestopa meje
Paul Destieu kot sodelavec fundacije Otto-prod, ki je v Mariboru v Pekarni navzoča od leta 2006, je povedal, da so doslej sodelovali že s Kiblo, Umetnostno galerijo Maribor, Pekarno. ''Vedno najdemo neke sinergije tukaj, zdaj že poznamo pomembne kulturne odločevalce. Podpirala sta nas in nas še vedno tudi slovensko ministrstvo za kulturo in MOM, pa tudi mesto Marseille.
2011. smo prvič sodelovali z UGM, prestopali smo meje, tudi v Franciji sodelujemo včasih z velikimi institucijami. Otto-prod nima stalnega prostora v Marseillu, nenehno smo v gibanju, sodelujemo z mnogimi mednarodnimi partnerji, kar nam omogoča dinamizem. Organizirali smo že menjavo umetnikov, videast in performer Jaša in Mark Požlep sta bila v Marseillu preko organizacije Otto-prod, tudi Vladimir Nikolić je prišel, sicer srbski umetnik, a spoznali smo se v Mariboru," razlaga Destieu.
Otto-prod je francosko združenje, ki je aktivno na področju sodobne umetnosti. Ustanovljeno je bilo z namenom promocije, produkcije in širjenja kulturnih spodbud in dogodkov s področja sodobne umetnosti v Evropski uniji. Združenje s sedežem v francoskem Marseillu razvija širok nabor programov, vključno s festivali, razstavami in rezidencami. Združenje Otto-prod od septembra 2006 v Mariboru in širše v Sloveniji razvija projekt La Vitrine, ki se je do danes razširil v tujino, zlasti v Marseille. Razvija ga v sodelovanju s Pekarno Magdalenskimi mrežami.
EPK Marseille-Provence 2013:
Ni bilo slabo
Oba prihajata iz Marseilla, ki je bil lani evropska prestolnica kulture z 90 vključenimi občinami Provanse in najvišjim proračunom. Kako jo ocenjujeta kot umetnika, ki sta sodelovala pri njej, in kot meščana?
Stagnaro: "Ni bilo slabo, bilo je ambiciozno, ljudje z idejami so si lahko dali duška. Marseille je premagal v konkurenci za EPK Lyon in Bordeaux. Problem je, ker v Marseillu nimamo mestne kulturne politike."
V Mariboru je tudi nimamo.
Stagnaro: "Imamo športno politiko in vse druge, kulturo pa vodijo različne marsejske asociacije. Kandidaturo za EPK so zelo skrbno pripravili, problem pa je, da so po dogodkih nekatere povsem izrinili in jih pozabili. Infrastruktura, ki jo je spodbudil EPK, vsaj posredno, je izjemna. MuCem, Muzej evropske in sredozemske civilizacije, je krasna pridobitev. In tudi živi v okolju, odprl je mesto proti morju. Doslej je bilo marsejsko pristanišče povsem zaprto za prebivalce, zdaj je z novim muzejem odprt dostop k morju. Tega mesto samo ne bi moglo financirati, če ne bi pristopila država."
Destieu: "La Friche la Belle de Mai je kompleks - nekdanja tobačna tovarna, skladišče sladkorja -, ki je bil povsem prenovljen in je pomembna pridobitev. Celo okolje se je spremenilo. Dejavnosti, ki so se naselile v njem, od delavnic, kinematografa, radiev, vplivajo daljnosežno na soseščino in širše. Polno prostorov za sodobno umetnost se je odprlo v mestu."
Kakšno je bilo ravnovesje med klasično in sodobno umetnostjo?
Stagnaro: "Ogromno sodobne umetnosti je bilo, največ. Marseille nikoli ni bil pomemben center 'klasične' muzejske umetnosti."
Destieu: "Marseille je posebno mesto v Franciji, na robu. Je edino mesto, v katerem so topovi usmerjeni v mesto, ne proti morju. Nekaj samodestruktivnega je v tem. Marseille je najstarejše mesto v državi, 2600 let je staro. Tega mesta se je nacionalna oblast zmeraj bala, nekakšna paranoja do tukajšnjih prebivalcev vlada od nekdaj."
Stagnaro: "Ob osmih zvečer ni več metroja, ki bi povezoval revne severne četrti s središčem mesta. Mestne oblasti nočejo, da bi ljudje iz deprivilegiranih okolij prihajali v središče mesta. Hecno mesto je, revno in agresivno, a tudi bogato."
Destieu: "Umetniki ne najdejo veliko podpore v institucijah v mestu, centralizacija pa vse odtegne, pritegne v Pariz. EPK 2013 je ogromno prinesel, turizmu zlasti. Slab sloves umazanega, agresivnega, s kriminalom zastrupljenega mesta je malo omiljen. Smo mesto nogometa, Zinadine Zidane je tukaj rojen. EPK se je vsekakor splačal, to je mogoče reči. Bilo pa je katastrofalno vodenje. Prvi generalni direktor EPK Marseille-Provence 2013 Bernard Latarjet, ki je začel dosje za kandidaturo in zmagal, je bil kulturni svetovalec Mitterranda, velika osebnost. Edina dobra poteza marsejskega župana je bila, da je pritegnil Latarjeta. Županova raven kulture pa je na popolni ničli. Pomembno je, da kultura ugaja, to je njegovo vodilo. Mesto je bilo od nekdaj kulturna puščava. Prostor v gledališču si si zagotovil s plačilom vstopnice za nogometno tekmo. Teater je blizu stadiona."
Evroskeptika sta?
Stagnaro: "Ne, še vedno sem Proevropejec. Treba je ohraniti in nadaljevati idejo združene Evrope, a problem je zgolj ekonomsko vodenje, ki ni ne politično ne socialno vzdržno. Ampak zavreči idejo Evrope bi bilo nesmiselno."
Destieu: "Res je vodenje Evrope ta čas striktno ekonomsko, Evropa v svojem bistvu ni več demokratična. To je problematično. Svoboda kulturnih izmenjav, bogastvo kultur pa je nekaj, kar je treba ohranjati vseskozi. To, kar se nam dogaja tukaj, v Mariboru, v Pekarni in drugod, je utelešenje najboljšega, kar nam ponuja evropsko povezovanje. Tako kot naša generacija lahko odkriva nova okolja Evrope, je resnični privilegij. Odkrivamo tudi zgodovino teh okolij, kako sva recimo spoznavala odnos vseh generacij tukaj do Tita. Nepozabno poučno odkritje."
MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK
Poznate nekdanjo namembnost te zgradbe, je bilo prvo vprašanje Stagnaru, ko smo se dobili pred njo v času priprav intervencije. "Poznam, nekdanja služba za davke, knjigovodstvo. Ampak danes je le eno nadstropje naseljeno, vse drugo je že leta strašljivo prazno. Tudi načrte o novi galeriji, ki bi bila tu, poznam, in zdijo se mi odlični. S strateškega in kulturnega vidika se mi zdi to dobra rešitev, lokacija je centralna, kar privablja mimoidoče, pravi Paul Destieu, predstavnik asociacije Otto-prod in kurator razstave ob Simoni Vidmar iz Umetnostne galerije Maribor. "Je pa trg žalosten s samimi bankami, stavba SDK je čudovita v notranjosti in kot arhitektura, nekako brutalno socrealistična, a te betonske zgradbe iz socialističnih časov morate ohraniti, prenoviti, ker gre za zelo lepo arhitekturo. In kolikor slišim, sploh niso zaščitene," nadaljuje Paul, ki Maribor redno obiskuje že sedem let.
Most med tehniko in umetnostjo
"Spremeniti hočem ta kraj in videti, kako se obnaša publika. Projekt Umwelt nikakor ni hermetičen, saj ima močno sporočilo nagovarjanja publike na javnem kraju. Seveda pa ni klasična kulturna praksa, temveč eksperimentalna," pravi Stagnaro, ki je končal študij lepih umetnosti na univerzi v Aix-en-Provenceu. Otto-prod je močno povezan z njo. Po diplomi je bil dve leti rezidenčni umetnik v Nemčiji, v ZKM - Zentrum fur Kunst und Medientechnologie v Karlsruheju, v meki elektronske umetnosti. Sodeloval je z mnogimi umetniki, zdaj je profesor na univerzi v Aixu. Ukvarja se s praktičnimi, teoretičnimi in špekulativnimi raziskovanji kibernetike ter ustvarja digitalna umetniška dela in instalacije. Vrsto let sodeluje tudi s številnimi umetniki, za katere dizajnira in producira računalniške, robotske in elektronske sisteme.
"Guillaume je resnično 'junak' te umetnosti pri nas, saj sam izdeluje vse elektronske platforme za svoja dela pa tudi za druge umetnike. Predstavlja most med tehniko in konceptualno umetnostjo," pove Paul, "mnogi umetniki morajo za elektronsko podporo svojih projektov najemati inženirje. Težko je umetniku komunicirati s tehnikom, inženirjem."
"Imam srečo, da imam tehnične kompetence, saj sem ekonomsko neodvisen in lahko razvijam svoje delo. S financami, ki jih prejmem za tehnološko podporo, ki jo ponujam kolegom, financiram svoje lastne projekte," je dejal Guillaume, ki ga zanima politični, socialni, filozofski kontekst tehnološkega sveta danes. Ne zanima ga tehnika zaradi tehnike.
Koncept projekta Fluorescent Umwelt izhaja iz temeljnega dela etologije Pohod v svet živali in ljudi (1934) Jacoba Jochanna von Uexkūlla. 1864. leta rojeni baltsko-nemški biolog, ki se je ukvarjal z živalsko psihologijo in kibernetiko življenja, je v svojem delu razvil idejo o Umweltu, o tem, da ima vsako živo bitje svoj lastni univerzum, ki mu podeljuje smisel. Vsako živo bitje ima drugačno percepcijo sveta in živi v svojem svetu. Programirani objekti, ki so v naši družbi vseprisotni, s svojo sposobnostjo zaznavanja sveta in odzivanja nanj ustvarjajo nove pomene realnosti, podobno kot je nekoč etologija omogočala nove razumevanje živega sveta okoli nas. "Vsi tehnični pripomočki danes živijo kot inteligentni mali organizmi, kot insekti. Klop (francosko tique) se je imenovala tudi moja razstava lani poleti v mariborski galeriji Hladilnica - KC Pekarna, z Lucienom Gaudionom sva predstavila razstavni dvojec Wave Ways. "Klopa sem predstavil kot telo elektronskih naprav, ki lahko vklapljajo in izklapljajo elemente električnega sistema. To je bil prvi zametek Fluorescentnega Umwelta. 21 fluorescentnih luči je bilo kot zdaj na fasadi SDK priklopljenih na obstoječi električni sistem galerije Hladilnica. Klop je sposoben čakati osemnajst let na plen, slep je, le tri čute ima, ko začuti feromone v živali, se spusti nanjo. In se hrani z njeno krvjo. Ima izjemno omejeno percepcijo sveta, ki pa zadošča za življenje, reprodukcijo in dolgoživost. Moja intervencija je podobna klopu. Deset dni bodo moji 'klopi' parazitirali SDK," pravi Guillaume. Intervencija bo delala samo ponoči, vezana je na mrak. Tudi javno razsvetljavo na trgu smo za deset dni ugasnili."
Otto-prod prestopa meje
Paul Destieu kot sodelavec fundacije Otto-prod, ki je v Mariboru v Pekarni navzoča od leta 2006, je povedal, da so doslej sodelovali že s Kiblo, Umetnostno galerijo Maribor, Pekarno. ''Vedno najdemo neke sinergije tukaj, zdaj že poznamo pomembne kulturne odločevalce. Podpirala sta nas in nas še vedno tudi slovensko ministrstvo za kulturo in MOM, pa tudi mesto Marseille.
2011. smo prvič sodelovali z UGM, prestopali smo meje, tudi v Franciji sodelujemo včasih z velikimi institucijami. Otto-prod nima stalnega prostora v Marseillu, nenehno smo v gibanju, sodelujemo z mnogimi mednarodnimi partnerji, kar nam omogoča dinamizem. Organizirali smo že menjavo umetnikov, videast in performer Jaša in Mark Požlep sta bila v Marseillu preko organizacije Otto-prod, tudi Vladimir Nikolić je prišel, sicer srbski umetnik, a spoznali smo se v Mariboru," razlaga Destieu.
Otto-prod je francosko združenje, ki je aktivno na področju sodobne umetnosti. Ustanovljeno je bilo z namenom promocije, produkcije in širjenja kulturnih spodbud in dogodkov s področja sodobne umetnosti v Evropski uniji. Združenje s sedežem v francoskem Marseillu razvija širok nabor programov, vključno s festivali, razstavami in rezidencami. Združenje Otto-prod od septembra 2006 v Mariboru in širše v Sloveniji razvija projekt La Vitrine, ki se je do danes razširil v tujino, zlasti v Marseille. Razvija ga v sodelovanju s Pekarno Magdalenskimi mrežami.
EPK Marseille-Provence 2013:
Ni bilo slabo
Oba prihajata iz Marseilla, ki je bil lani evropska prestolnica kulture z 90 vključenimi občinami Provanse in najvišjim proračunom. Kako jo ocenjujeta kot umetnika, ki sta sodelovala pri njej, in kot meščana?
Stagnaro: "Ni bilo slabo, bilo je ambiciozno, ljudje z idejami so si lahko dali duška. Marseille je premagal v konkurenci za EPK Lyon in Bordeaux. Problem je, ker v Marseillu nimamo mestne kulturne politike."
V Mariboru je tudi nimamo.
Stagnaro: "Imamo športno politiko in vse druge, kulturo pa vodijo različne marsejske asociacije. Kandidaturo za EPK so zelo skrbno pripravili, problem pa je, da so po dogodkih nekatere povsem izrinili in jih pozabili. Infrastruktura, ki jo je spodbudil EPK, vsaj posredno, je izjemna. MuCem, Muzej evropske in sredozemske civilizacije, je krasna pridobitev. In tudi živi v okolju, odprl je mesto proti morju. Doslej je bilo marsejsko pristanišče povsem zaprto za prebivalce, zdaj je z novim muzejem odprt dostop k morju. Tega mesto samo ne bi moglo financirati, če ne bi pristopila država."
Destieu: "La Friche la Belle de Mai je kompleks - nekdanja tobačna tovarna, skladišče sladkorja -, ki je bil povsem prenovljen in je pomembna pridobitev. Celo okolje se je spremenilo. Dejavnosti, ki so se naselile v njem, od delavnic, kinematografa, radiev, vplivajo daljnosežno na soseščino in širše. Polno prostorov za sodobno umetnost se je odprlo v mestu."
Kakšno je bilo ravnovesje med klasično in sodobno umetnostjo?
Stagnaro: "Ogromno sodobne umetnosti je bilo, največ. Marseille nikoli ni bil pomemben center 'klasične' muzejske umetnosti."
Destieu: "Marseille je posebno mesto v Franciji, na robu. Je edino mesto, v katerem so topovi usmerjeni v mesto, ne proti morju. Nekaj samodestruktivnega je v tem. Marseille je najstarejše mesto v državi, 2600 let je staro. Tega mesta se je nacionalna oblast zmeraj bala, nekakšna paranoja do tukajšnjih prebivalcev vlada od nekdaj."
Stagnaro: "Ob osmih zvečer ni več metroja, ki bi povezoval revne severne četrti s središčem mesta. Mestne oblasti nočejo, da bi ljudje iz deprivilegiranih okolij prihajali v središče mesta. Hecno mesto je, revno in agresivno, a tudi bogato."
Destieu: "Umetniki ne najdejo veliko podpore v institucijah v mestu, centralizacija pa vse odtegne, pritegne v Pariz. EPK 2013 je ogromno prinesel, turizmu zlasti. Slab sloves umazanega, agresivnega, s kriminalom zastrupljenega mesta je malo omiljen. Smo mesto nogometa, Zinadine Zidane je tukaj rojen. EPK se je vsekakor splačal, to je mogoče reči. Bilo pa je katastrofalno vodenje. Prvi generalni direktor EPK Marseille-Provence 2013 Bernard Latarjet, ki je začel dosje za kandidaturo in zmagal, je bil kulturni svetovalec Mitterranda, velika osebnost. Edina dobra poteza marsejskega župana je bila, da je pritegnil Latarjeta. Županova raven kulture pa je na popolni ničli. Pomembno je, da kultura ugaja, to je njegovo vodilo. Mesto je bilo od nekdaj kulturna puščava. Prostor v gledališču si si zagotovil s plačilom vstopnice za nogometno tekmo. Teater je blizu stadiona."
Evroskeptika sta?
Stagnaro: "Ne, še vedno sem Proevropejec. Treba je ohraniti in nadaljevati idejo združene Evrope, a problem je zgolj ekonomsko vodenje, ki ni ne politično ne socialno vzdržno. Ampak zavreči idejo Evrope bi bilo nesmiselno."
Destieu: "Res je vodenje Evrope ta čas striktno ekonomsko, Evropa v svojem bistvu ni več demokratična. To je problematično. Svoboda kulturnih izmenjav, bogastvo kultur pa je nekaj, kar je treba ohranjati vseskozi. To, kar se nam dogaja tukaj, v Mariboru, v Pekarni in drugod, je utelešenje najboljšega, kar nam ponuja evropsko povezovanje. Tako kot naša generacija lahko odkriva nova okolja Evrope, je resnični privilegij. Odkrivamo tudi zgodovino teh okolij, kako sva recimo spoznavala odnos vseh generacij tukaj do Tita. Nepozabno poučno odkritje."
MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK
Ni komentarjev:
Objavite komentar