Marko VanovšekNina Pohleven, avtorica enega od člankov, ter urednika knjige Simona Zavratnik in Andrej Kurnik.
Zadnja izdaja Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ) je v celoti posvečena vstajništvu, ki se je konec leta 2012 rodilo v Mariboru, nato pa dobilo vseslovensko razsežnost. Pogovor z avtorji, ki so prispevali svoje premisleke vstajništva pod skupnim naslovom Nesimo jih vun!, bo sicer danes ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru, urednika pa sta nastajanje časopisa javnosti predstavila že včeraj. Andrej Kurnik, sourednik, izpostavlja, da se pri premislekih o vstajništvu kažeta predvsem dve dimenziji: "Socialna, za katero se zdi, da je bolj izrazita v Mariboru, in politična s svojo heterogenostjo." Pravi še, da so s knjigo odprli razpravo, "s katero skušamo priti do skupnega jezika ter umestiti vstaje v Sloveniji v globalni interes". Odkrili so namreč številne podobnosti, dileme in vprašanja, ki so se v tem času pojavili tudi drugod po svetu. Številka poleg besedil domačih avtorjev prinaša tudi prevode ter tri recenzije knjižnih del, ki govorijo o vstajah. V naslednjih razpravah se nameravajo poglobiti še v lokalno naravo slovenskih vstaj. Ugotavljajo pa še, da so večji del ljudi, ki so od začetka sodelovali pri vstajah, zdaj čuti odtujene vstajniškemu gibanju.
Naredili so tudi Sestavljanko za dekriminalizacijo vstaj, ki je nastala v okviru aktivistične raziskave skupine Svoboda vstajnikom. Gre za dokument, ki na osnovi intervjujev s pridržanimi, aretiranimi, kazensko ovadenimi in priprtimi na tretji mariborski vstaji popisuje policijsko represijo in sodne procese proti obtoženim ter želi družbeno sankcionirati policijsko in sodno nasilje nad vstajniki. "Zbrane imamo izjave fantov, ki so bili več kot mesec dni priprti in na neki način talci države, njihov pripor pa je imel predvsem zastraševalno vlogo za druge," zaključuje Kurnik.
Tudi avtorji prispevkov v novi številki ČKZ so bili aktivno udeleženi pri vstajah, pravi sourednica Simona Zavratnik. Njihova dela so razdelili v pet sklopov. Na prvo, centralno mesto so dali vstaje v Mariboru, dotaknili pa so se tudi turških vstaj in taborjenja pred ljubljansko borzo. V teoretskih refleksijah uporov so obravnavali tudi nasilje na vstajah, ki je bilo izrazito prav v Mariboru. Zavratnikova poudarja, da so se ob vstajah pojavile tudi konkretne vsebinske zahteve, "prinaša številne nove ideje, ki zdaj že vstopajo v prostor politike, poleg univerzalnega temeljnega dohodka so tu še zadruge, kooperative, nove alternativne oblike zaposlovanja ...". Poleg pogovora z avtorji vstajniške številke ČKZ bo danes ob 19. uri v Vetrinjskem dvoru nekaj vstajnikov predstavilo svojo zgodbo, po 21. uri pa bo še koncert več kot 15 lokalnih in drugih glasbenih izvajalcev. Na prireditvi bodo zbirali tudi prostovoljne prispevke v podporo vstajnikom, ki so bili obsojeni na mariborskem sodišču.
Uršula Godec
Ni komentarjev:
Objavite komentar