Obnova Pekarne. Da ali ne?, Dostop.si, 21. junij

Obnova Pekarne. Da ali ne?

Župan Fištravec je tokrat odločitev prepustil izključno »Pekarnarjem«.

21.6.2013 14:21:55

V zvezi s projektom prenove Kulturnega centra Pekarna župan meni, da je odločitev lahko samo ena, ali se bo gradilo oz. prenovilo ali pa ne. Gradbena dokumentacija je namreč že pripravljena in se zato o njej ni več mogoče pogovarjati.

Kaže, da tako imenovani »vstajniški župan« Fištravec v nekaterih projektih kljub vsemu sledi svojemu osovraženemu predhodniku. Podal se je namreč na tanek led in se odločil, da ponovno obudi projekt prenove Pekarne, čeprav so uporabniki njegovega predhodnika vendarle uspeli utišati. Ampak Fištravec se kljub vsemu ne da in poizkuša uporabnike prepričati, da je obnova potrebna. Po drugi strani pa se z njimi ni pripravljen pretirano pogajati. Zanimiva taktika.
Sicer pa bodimo malo realni in poglejmo resnici v oči. Pekarna je definitivno potrebna prenove. Sicer je prenova, oz. njen način in končni izdelek, še vreden debate, prenova pač ne. Ta je namreč nujno potrebna, saj umetniki pozimi ustavrjajo pri največ 10°C, kar je nedopusto, četudi gre za skvot. Tudi luknje v strehah nekaterih objektov in luščenje ometa, pogojev za delo ne izboljšujejo, pravzaprav jih kar ogrožajo.
Upam, da se torej z nemogočimi pogoji delovanja in ustavrajnja v Pekarni strinjamo vsi. Načeloma so tudi uporabniki javnost prepričevali v slednje. Ko pa sem v roke dobil Plenum uporabnikov Pekarne oz. njihove zahteve, s katerimi pogojujejo prenovo oz. strinjanje z njo, pa ne kaže več tako velike želje po prenovi. Po ranih socialnih omrežjih sem na temo prenove Pekarne prebral veliko komentarjev, ki po navadi niso imeli veliko skupnega s prenovo ali s konstruktivnimi mislimi. Šlo je predvsem za širjenje ideje ali če hočete miselnosti, da je Pekarna leglo narkomanov in kriminala. Prosim? So mogoče tej komentatorski veleumi že kdaj prestopili prag tega alternativnega skvota? Močno dvomim, saj v nasprotnem primeru ne bi kvasili takšnih neumnosti. Jim morda takšne predstave vsiljujejo njihovi starši, morda učitelji v šolah? Težko je reči, vendar je kljub vsemu popolnoma jasno, da so to nebuloze brez primere. Morda pa jih moti drugačnost, s katero imamo probleme že skoraj od začetka naše civilizacije. Drugačnost ne boli in ne škoduje. Škodujejo pa laži in vera vanje. Mislim, da je tukaj potrebno jasno in glasno povedati, da so takšni ljudje, ki širijo žaljive, netočne in predvsem iz trte zvite informacije, enostavno neumni. Še bolj neumno bi izpadli, če bi jim dejansko naštel lokale, ki so leglo droge in pregrehe, čeprav so v mladih neizkušenih glavah trenutno zelo »in«. Da o izboru poneumljajoče glasbe v takšnih lokalih sploh ne govorim.
Pa se vrnimo nazaj h Pekarni in njeni prenovi. Žal so me nebuloze, ki se tičejo pekarniškega narko kartela nekoliko zanesle, čeprav sem kljub vsemu uporabnike želel povezati prav z njim. Ob prebiranju že prej omenjenega Plenuma zahtev, sem se namreč pri nekaterih točkah upravičeno vprašal, če morda »pekarnarji« res niso bili pod kakšnim vplivom. Ali pa jih morda tare sindrom Petra Pana, saj se vedejo, kot najstniki.
Prilagam nekaj točk iz Plenuma za lažje razumevanje mojih misli:
- Hladilnica mora obveljati kot avtonomen prostor, ki ga lahko uporabniki tako vizualno, kot funkcionalno spreminjajo po željah in potrebah. Če bi to zahtevalo umik določene tehnične opreme, ki bi bila v lasti MOM, se le-ta vrne lastniku, oziroma njenemu zastopniku (Upravnik KC Pekarna). Pod to točko SKH tudi poziva župana MOM, da eksplicitno podpre njihovo zahtevo, da celotna KC Pekarna postane 'prosta cona', da torej ima avtonomijo, podobno tisti na univerzah, kar pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, izvzemši povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja (telesni delikt, ipd.), ter odsotnost različnih oblik nadzora (video nadzor, varnostniki, inšpekcije...)
Zakaj želja po prosti coni? To so želje najstnikov, ki se otepajo nadzora svojih staršev, učiteljev, babic, dedkov, pravzaprav vseh. Odraslemu pa menda že mora biti jasno, da svet tako ne more funkcionirati. Glede na to, da se v Pekarni prodaja pijača, ki je dražja kot v trgovini, torej nekdo s tem tudi zalsuži. Ni debate o tem ali potrebujemo nadzor tržne inšpekcije ali ne. Če jo potrebujejo tudi drugi lokali s prodajo pijač, jo potrebuje tudi Pekarna. Predvsem pa takšne zahteve kar same kličejo po novih teorijah narkokartela v Pekarni. Si torej želijo takšnega ugleda?
-"Zahtevamo tudi, da se del sredstev, namenjenih za obnovo Hladilnice, nameni Zavetišču za živali Maribor, ter za zaščito kitov in ostalih večjih morskih sesalcev."
Načeloma dobrosrčno razmišljanje, ki pa kljub vsemu daje pridih norčevanja. Lepo da želijo Pekarnarji (upam, da mi tega izraza ne zamerijo preveč) pomagati živalim v zavetišču, ampak za zaščito kitov in morskih sesalcev raje prosimo neko društvo, ki ima dejansko z njimi tudi stik, Pekarnarji pa bi namesto tega lahko zahtevali sredstva za preprečevanje posilstev v družinah, trpinčenje otrok in predvsem lakoto, ki je prisotna že za naslednjim vogalom, četudi si to stežka priznamo. Zakaj se nikoli noben ne spomni česa takega? Resnično me zanima, kje so našli kite in ostale večje sesalce. Seveda so pomoči potrebni tudi slednji, ampak sam vidim večjo efektivnost, če pomagamo najprej ljudem, ki stojijo zraven nas, šele na to se lotimo ostalih. Ali se tukaj držimo pregovora, da je kovačeva kobila vedno bosa in bomo zavoljo tega raje vsakodnevno gledali lačne na domačih ulicah in se zraven tolkli po prsih, da smo pomagali kitom v sredozemskem morju ali oceanu?
Vsekakor je čutiti, da imajo tudi Pekarnarji strahove pred drugačnostjo in spremembami, čeprav se sami proti temu bojujejo v prvih vrstah. Osebno menim, da problem tiči v vodilnih možeh Pekarne, katerim gre vso spoštovanje za medvojno okupacijo tega oz. teh objektov, ki danes kljub vsemu tvorijo alternativo Maribora. Problem vidim, da so ti možakarji, ki v Pekarni uživajo status sive eminence, žal menedžersko ali vodstveno totalno nesposobni in bi že zdavnaj te posle morali predati sposobnejšim posameznikom z vizijo in željo po rasti in napredku. Pekarni trenutno manjka vizija, ki bi bila usmerjena nekoliko globje v prihodnost in ne le nekaj dni naprej, kot je to čutiti danes. Tudi to, da je veliko uporabnikov skreganih med sabo kaže na neko nezrelost. Tako kot na to nezrelost kažejo nekatere zahteve iz Plenuma. Da ne bom narobe razumljen, večina zahtev sploh ni napačnih in so popolnoma razumljive, problem je le v peščici, ki kažejo na nezrelost, neodločnost, predvsem pa kvarijo resnost celotnega Plenuma.
Zanimivo je, da se nekateri umetniki pritožujejo v kako nemogočih pogojih morajo delovati v Pekarni, po drugi strani pa nikakor niso pripravljeni potlačiti svojega ega, stopiti korak nazaj in se z vso resnostjo, brez nemogočih zahtev, pogovarjati o prenovi.
Čas bo sam pokazal, koliko je dobro, da župan in Pekarnarji trmasto stojijo vsak na svojem bregu in družno propagirajo strah pred drugačnostjo, predvsem pa strah pred dogovorom, ki seveda zahteva posutje s pepelom na eni in drugi strani.
Matej Regent

Fištravec in uporabniki Pekarne še vedno brez dogovora, Delo, 19. junij

Fištravec in uporabniki Pekarne še vedno brez dogovora

»Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov. Sam iskreno ne vidim načina, da bi se v obnovo šlo. Če se niso pripravljeni pogajati o ničemer, ne vidim nobenega načina,« je dejal Gregor Stamejčič Grizli. (Tadej regent /Delo)

---

S. P., Delo.si/STA
sre, 19.06, 12:00

---

Maribor - Mariborska občina in del uporabnikov sta še vedno na dveh bregovih glede načrtovane prenove Kulturnega centra Pekarna. Župan Andrej Fištravec je danes ponovil, da se o pogojih prenove ni mogoče več pogajati, skupina uporabnikov pa vztraja, da brez izpolnitve določenih pogojev ne bodo privolili v začasno izselitev.

Po zaključku prve faze, v okviru katere so prenovili nekdanjo upravno zgradbo, se je prenova Kulturnega centra Pekarna v letu 2011 ustavila. Na občini želijo zdaj nadaljevati s prenovo v objektih Lubadar in Hladilnica, za kar imajo na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov.

Fištravec projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov

A skupina uporabnikov omenjenih dveh zgradb se le pogojno strinja z načrtovano prenovo. Med drugim ima pomisleke glede zagotovitve nadomestne lokacije in modela upravljanja prenovljenih prostorov. Nekateri se tudi bojijo, da po prenovi ne bodo dobili več prostora v Pekarni.

Fištravec je v današnji izjavi za medije ponovil, da je s prenovo zaradi evropskih sredstev treba začeti že kmalu, vendar pa projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov, saj ne želi, da bi med obnovo prihajalo do zapletov.

Zaenkrat je dobil le soglasje programskega sveta KC Pekarna, ki je bil ustanovljen po končani prvi fazi obnove kot neke vrste zastopstvo vseh uporabnikov Pekarne. Član programskega sveta Marko Brumen je pojasnil, da se strinjajo z načrtovano prenovo, saj druge rešitve ne vidijo. »Zdi se mi, da bi Pekarna s tem dobila neko novo življenje, sicer tudi novo podobo, a to se da spreminjati,« je prepričan.

»Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov«

Drugačnega mnenja je tako imenovani Plenum, ki naj bi združeval okoli 30 uporabnikov Hladilnice in Lubadarja. Eden od njih je Gregor Stamejčič Grizli, ki je tudi po današnji izjavi župana zatrdil, da od postavljenih pogojev za privolitev v prenovo ne bodo odstopali. »Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov. Sam iskreno ne vidim načina, da bi se v obnovo šlo. Če se niso pripravljeni pogajati o ničemer, ne vidim nobenega načina,« je dejal.

Na pojasnilo, da za pogajanja ni več časa in da so se pred leti strinjali z načrti, ne pristaja. »Stvari, ki so bile delane pred petimi leti, nimajo več odraza v stvarnosti tukaj.«

Pri svojem vztraja tudi župan. »Dokumentacije in načrtov ni mogoče spreminjati. Evropska sredstva je mogoče uporabljati le za rešitve, ki imajo gradbeno dovoljenje«, je poudaril. »Če izgubimo evropsko sofinanciranje, Pekarne ni mogoče obnavljati,« je zatrdil in dodal, da v tem primeru občina ne bo več plačevala obratovalnih stroškov tamkajšnjih objektov.

»Nobena pogajanja niso mogoča. Mogoča je samo obnova ali neobnova,« je poudaril.

Obnova Pekarne vse manj verjetna, Večer, 21. junij

"Obnova Pekarne je potrebna, ampak ..."

Alternativci, ki že več dni žolčno debatirajo o usodi Pekarne, so bili do včeraj proti obnovi Hladilnice, se pa pogojno strinjajo z obnovo Lubadarja; občina: naj vzamejo vse ali nič

Sašo Bizjak

Želijo nas izgnati, pravijo nasprotniki obnove, zagovorniki pa: kdor bo imel dobre programe, se nima ničesar bati.

Potem ko je mariborski župan Andrej Fištravec odločitev, ali naj se obnova Pekarne nadaljuje ali ne, prepustil njenim uporabnikom, so ti v sredo nekaj pred polnočjo - po burni debati, trajajoči dva večera - oblikovali svoja stališča. A tudi ta še niso bila dokončna, saj so se včeraj sestali še enkrat. Občini bodo danes sporočili, da se pogojno strinjajo z obnovo objekta Lubadar, investicijo v Hladilnico pa najbrž zavrnili. Končno odločitev bodo sicer sprejeli do danes opoldan, je povedal Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez.

Želijo pisna zagotovila

Do tedaj so namreč možnost za spremembo stališča dali aktualnim uporabnikom Hladilnice, ki najbolj nasprotujejo obnovi, saj so prepričani, da bi obnova uničila tamkajšnjo subkulturo, obstoječa umetniška dela in unikatni leseni strop v razstaviščnem prostoru. Nasploh je bil ves čas razprave glavni pomislek, da poseg ne bo le gradbene narave, ampak tudi vsebinske. Da bo torej izbrisana "duša Pekarne", uvedena komercializacija in "diktatura" MKC Maribor, ki po veljavnem modelu upravljanja skrbi za tehnično plat vodenja kompleksa. Obnova tako za mnoge pekarnarje predstavlja občinsko "finto, s katero nas želijo vreči ven," je denimo ponazoril Tadej Tratnik iz glasbene skupine Siti hlapci. Slabe izkušnje imajo namreč alternativci že z upravno stavbo (edinim obnovljenim objektom v kompleksu), v katero se po obnovi ni moglo vrniti kar nekaj ustvarjalcev. Hkrati so se skorajda vsi strinjali, da je kompleks nedvomno potreben prenove, vendar bi to nekateri počeli vsak po svoje.

Za razliko od tistih v Hladilnici so uporabniki Lubadarja - glasbeniki in likovniki - kljub vsem pomislekom v sredo na koncu podprli obnovo "svoje" stavbe, vendar pod pogojem, da jim občina pisno zagotovi vrnitev v obnovljeno Pekarno za vsaj tri leta brez razpisa. Terjajo tudi zagotovilo, da Pekarna ostane avtonomna cona, kjer bo dovoljeno grafitiranje in preurejanje prostorov po željah uporabnikov, prav tako pa zahtevajo sodelovanje pri obnovi in prevetritev projektne rešitve, ki da ne ustreza potrebam tamkajšnjih ustvarjalcev. V času gradbenih del, ki naj bi se začela letos jeseni, bi radi še, da občina zagotovi nadomestne prostore znotraj Pekarne.

"Privatizirani" prostori

brez programa

Z obnovo obeh stavb so se sicer strinjali le Zofijini ljubimci, Pekarna magdalenske mreže, Društvo center za pomoč mladim in nekaj drugih, zlasti tistih, ki delujejo v upravni stavbi. Ob tem so jim najbolj goreči nasprotniki prenove očitali, da so "pisarničarji", ki imajo svoje interese. "Pekarna kot skupnost ne deluje. Odziva se samo, ko se čuti ogrožena od zunaj. Tako se obnaša tudi sedaj, čeprav ji je ponujeno nekaj pozitivnega," je bilo mnenjePolonce Podgoršek iz programskega sveta Pekarne, katerega člani sicer od začetka zagovarjajo obnovo. V debati so tisti, ki zagovarjajo obnovo, večkrat poudarili, da večini ustvarjalcev status quo ustreza, ker ni pregleda nad množico uporabnikov. Ti pa da so na eni strani "privatizirali" prostore, za katere stroške plačuje občina, na drugi pa v njih večina ne izvaja javnega programa. Nina Arsenovič, direktorica MKC, je alternativce opomnila, da investicijskih sredstev za Pekarno v primeru zavrnitve obnove najbrž ne bo še vsaj nekaj let in da načrti prenove niso od včeraj, ampak so znani že pet let.

Možna le "paketna" prenova

"Program je bil s strani pekarnarjev pred leti potrjen. Zgodba je bila odprta za vse, ki so hoteli sodelovati pri odločitvah, kako bodo ti objekti izgledali in pod kakšnimi pogoji bodo uporabljeni," je mnenja Goran Rajić, svetovalec župana za sistemska in organizacijska vprašanja. Na občini sicer včeraj z okvirno odločitvijo pekarnarjev še niso bili seznanjeni. Je pa Rajić povedal, da je projekt zamišljen v paketu, torej v poštev pride le obnova obeh stavb, občina pa od uporabnikov pričakuje jasen, enoznačen odgovor. Bodo pa odgovor pekarnarjev, kakršenkoli že bo, preučili. Obnova Pekarne je v preteklih letih zastala zaradi pomanjkanja politične volje in denarja. Novo vodstvo mariborske občine pa je sedaj obnovo kompleksa postavilo za investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za 2. in 3. fazo investicije. Za alternativni kulturni center je zagotovljena projektna dokumentacija, že od leta 2010 pa tudi evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. Ker je denar na voljo do oktobra 2014, je s prenovo potrebno začeti takoj, so pojasnili na občini, ki mora za projekt zagotoviti skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Rok za podajo mnenja pekarnarjev je danes, mudi pa se zaradi priprave predloga rebalansa proračuna. V primeru nasprotovanja pekarnarjev bo občina obnovo Pekarne umestila na konec dolgega občinskega investicijskega seznama, hkrati bo državi morala vrniti 90.000 že porabljenih evropskih evrov.

Jasmina Cehnar

Andrej Fištravec - izjava o prenovi KC Pekarna, YouTube - Marko Pigac, 19. junij

Dostop do izjave dr. Andreja Fištraveca, župana MOM-a izjavi o prenovi KC Pekarna Maribor: http://www.youtube.com/watch?v=2AR4FB8SI8k.

Tiskovna konferenca se je odvila 19. 6. 2013 v Kulturnem centru Pekarna.

Fištravec: Pekarnarji kot pubertetniki, Večer, 19. junij

Fištravec: Pekarnarji kot pubertetniki

Mariborski župan Andrej Fištravec je za danes napovedal izjavo v zvezi z nadaljevanjem prenove Kulturnega centra Pekarna, že včeraj pa je dal vedeti, da prostora za pogajanje s pekarnarji ne bo, saj je "odločitev lahko samo ena - ali se gradi ali ne". Župan je namreč odločitev o investicijskem posegu v kompleks prepustil uporabnikom, ti pa se niso mogli poenotiti.

Na koncu so na obnovo Hladilnice in Lubadarja vendarle pristali, vendar pod številnimi pogoji. Med drugim zahtevajo zagotovilo, da se lahko vsi aktualni uporabniki vrnejo v prenovljene prostore za najmanj tri leta brez razpisa. Želijo pa tudi, da kompleks ostane avtonomna cona, kjer bodo lahko pravila krojili po svoje. Aktivno želijo sodelovati pri gradnji, terjajo pa tudi spremembe projektne dokumentacije, ker da rešitve niso prilagojene potrebam trenutnih uporabnikov.

A o gradbeni dokumentaciji se ne morejo več pogovarjati, je včeraj izjavil župan. "Kdor se želi sedaj pogovarjati o njej, kaže na svojo infantilnost. To je značilnost pubertetnikov, ki ne vedo, kaj bi radi," je komentiral Fištravec in še: "Kompletna ekipa, ki bi se sedaj pogajala, čeprav se nimamo o ničemer pogajati, je sodelovala pri pripravi gradbene dokumentacije. Sedaj imamo pravno veljavno gradbeno dovoljenje, in ko imate dokument na tej stopnji, lahko zadevo samo realizirate, ne morete pa zagnati spet vse od začetka."

Jasmina Cehnar

Po mnenju Fištravca pri projektu Pekarna pogajanja niso mogoča, Večer, 18. junij

Po mnenju Fištravca pri projektu Pekarna pogajanja niso mogoča

Sašo Bizjak

Mariborski župan Andrej Fištravec v zvezi s projektom prenove Kulturnega centra Pekarna meni, da je odločitev lahko samo ena, ali se bo gradilo ali pa ne. Kot je Fištravec danes dejal v odzivu na ponedeljkovo zgolj pogojno podporo s strani uporabnikov, je gradbena dokumentacija že pripravljena in se zato o njej ni mogoče več pogovarjati.

"Kdor se o tem želi pogovarjati zdaj, kaže značilnosti pubertetnika, ki ne ve točno, kaj bi rad. Celotna ekipa, ki bi se zdaj pogajala, čeprav se nimamo o čem pogajati, je sodelovala pri postopku priprave gradbene dokumentacije. Zdaj imamo pravno veljavno gradbeno dovoljenje in takšen dokument lahko samo še uresničimo, ne moremo pa iti spet od začetka," je dejal mariborski župan.

Kot so iz občine sporočili minuli teden, je projektna dokumentacija pripravljena, za prenovo objektov Hladilnica in Lubadar pa so na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Od tega je nekaj več kot 700.000 evrov namenjenih za Hladilnico in 1,2 milijona za Lubadar. Ob tem so opozorili, da so sredstva na voljo do oktobra 2014, zato je treba s prenovo pričeti takoj.

Uporabniki Pekarne so v ponedeljek v skladu s pozivom mariborske občine slednji poslali odgovor, da se z obnovo objektov strinjajo zgolj pogojno.

Na obnovo Lubadarja pristajajo pod pogoji, ki jih mora MOM v obliki zavezujoče pogodbe podpisati z uporabniki. Med drugim v času obnove zahtevajo nadomestne prostore, po njej pa morajo vsi uporabniki, ki so imeli prostore pred obnovo, za najmanj tri leta brez razpisa dobiti primerne prostore v Pekarni ali v izven nje, če se strinjajo z dokončno selitvijo.

Ob tem uporabniki pričakujejo, da bodo konkretni prostori določeni še pred obnovo, po zaključku pa jih bodo lahko prosto urejali, spreminjali, preurejali in prilagajali glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem uredili v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo.

Prav tako zahtevajo, da se Pekarni prizna avtonomija odločanja o skupnih prostorih, kar pomeni, da mora biti dovoljeno grafitiranje, postavljanje skulptur, instalacij, igranje glasbe in izvajanje družbenih, kulturnih in drugih aktivnosti, ki so v programskem konceptu Pekarne.

Skupnost ob tem poziva župana Andreja Fištravca, da jasno podpre njihovo zahtevo, da celotna Pekarna postane "prosta cona" in da ima avtonomijo, ki bi bila podobna tisti na univerzah, kar pomeni tudi nezmožnost vstopa represivnim organom, razen kadar gre za povabilo ali utemeljeni sum storitve hujšega kaznivega dejanja.

sta

Glede obnove Pekarne še vedno ne najdejo skupnega jezika, MMC RTV SLO, 19 junij

Glede obnove Pekarne še vedno ne najdejo skupnega jezika

Fištravec: "Mogoča je samo obnova ali neobnova"

19. junij 2013 ob 12:03
Maribor - MMC RTV SLO/STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je ponovil, da se o pogojih prenove Kulturnega centra Pekarne ni več mogoče pogajati, skupina uporabnikov pa vztraja, da brez privolitve v nekatere pogoje ne bodo privolili v začasno izselitev.

Na mariborski občini želijo nadaljevati prenovo, ki se je ustavila leta 2011, potem ko so obnovili nekdanjo upravno zgradbo. Zdaj sta na vrsti objekta Lubadar in Hladilnica, občina pa ima za prenovo na voljo tudi evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Zaradi teh je treba, tako Fištravec, začeti kmalu. Vseeno pa projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov, saj ne želi, da bi se med obnovo ppjavljali zapleti.

Skupina uporabnikov se z načrtovano prenovo strinja le pogojno, saj imajo med drugim pomisleke glede zagotovitve nadomestne lokacije in modela upravljanja prenovljenih prostorov. Nekatere tudi skrbi, da po prenovi ne bodo dobili več prostora v Pekarni.
Občina je za zdaj dobila le soglasje programskega sveta KC Pekarna, ki je bil ustanovljen po končani prvi fazi obnove kot neke vrste zastopstvo vseh uporabnikov Pekarne. Kot je pojasnil član programskega sveta Marko Brumen, se z načrtovano prenovo strinjajo, saj druge rešitve ne vidijo. Sam meni, da bi Pekarna s tem dobila neko novo življenje, sicer tudi novo podobo, a to se da spreminjati, je prepričan.

Plenum: Od postavljenih pogojev ne odstopamoDrugačnega mnenja pa je t. i. Plenum, ki naj bi združeval okoli 30 uporabnikov Hladilnice in Lubadarja. Med temi je Gregor Stamejčič Grizli, ki je tudi po izjavi župana zatrdil, da od postavljenih pogojev za privolitev v prenovo ne bodo odstopali. "Od župana nismo pričakovali takih absolutnih odgovorov. Sam iskreno ne vidim načina, da bi se šlo v obnovo. Če se niso pripravljeni pogajati o ničemer, ne vidim nobenega načina," je dejal. S pojasnilom, da za pogajanja ni več časa in da so se pred leti strinjali z načrti, se ne strinja. "Stvari, ki so bile delane pred petimi leti, nimajo več odraza v stvarnosti tukaj," je še dodal.

Fištravec: Če izgubimo evropsko sofinanciranje, obnova ne bo mogočaTudi Fištravec je neomajen. "Dokumentacije in načrtov ni mogoče spreminjati. Evropska sredstva je mogoče uporabljati le za rešitve, ki imajo gradbeno dovoljenje,"je poudaril. "Če izgubimo evropsko sofinanciranje, Pekarne ni mogoče obnavljati," je zatrdil in dodal, da v tem primeru občina ne bo več plačevala obratovalnih stroškov tamkajšnjih objektov. "Nobena pogajanja niso mogoča. Mogoča je samo obnova ali neobnova," pravi župan.

VIDEO 

KAKŠNA BO USODA PEKARNE V MARIBORU?

M. K.

Uporabniki Kulturnega centra Pekarna med drugim zahtevajo v času obnove nadomestne prostore, po njej pa morajo vsi uporabniki, ki so imeli prostore pred obnovo, za najmanj tri leta brez razpisa dobiti primerne prostore v Pekarni ali zunaj nje, če se strinjajo z dokončno selitvijo. Prav tako pričakujejo, da bodo konkretni prostori določeni še pred obnovo, po koncu pa jih bodo lahko prosto urejali, spreminjali, preurejali in prilagajali glede na svoje potrebe in kreativne ideje ter jih s tem uredili v skladu s svojo dejavnostjo in vizijo. Foto: RTV SLO

Andrej Fištravec je še enkrat ponovil, da je prenovo zaradi evropskih sredstev treba začeti že kmalu, vendar pa projekta ne bo odobril brez soglasja uporabnikov, saj ne želi, da bi se med obnovo pojavljali zapleti. Foto: BoBo

19 let težke odločitve, Večer, 17. junij

19 let in težke odločitve

Pekarna je minuli konec tedna praznovala 19 let zasedbe kompleksa; pekarnarji se za obnovo vse bolj ogrevajo

Sašo Bizjak

Tudi ob sobotnem proslavljanju 19-letnice je bila Pekarna polna.

Mariborski alternativni center Pekarna, ki te dni sprejema odločitev, ali pristati na obnovo dveh objektov znotraj kompleksa, je minulo soboto na široko odprl vrata in zaznamoval svojo obletnico. Te dni namreč mineva 19 let, odkar so nekdanje vojaško oskrbno skladišče s pekarno zasedli mariborski alternativci.

V Pekarno so prišli predvsem tisti, ki tja zahajajo že dlje časa, na ustvarjalnih delavnicah so se jim pridružile najmlajše generacije. Za odrasle je bila pripravljena še lokostrelska stojnica, vsi pa so se lahko okrepčali z vegetarijansko enoločnico in drugimi jedmi. Športni navdušenci so se preizkusili v vožnji po notranjem poligonu s kolesi, rolkami in rolerji ali pa se odpravili na Pisto in v park na doživljajsko igrišče, kjer so jih čakale vaje iz potrpežljivosti. V Lubadarju so imeli prosto plezanje po steni, na zunanjih površinah Pekarne pa možnost udejstvovanja v različnih ekipnih športih.

Popoldan so v parku brali partizansko poezijo, pokazali pa tudi Desant na Drkovce. Zeitklub v Hladilnici je predstavil še projekt Računalniki za socialno ogrožene, Kulturno društvo MC IndiJanez pa Mednarodni prostovoljski delovni tabor MIKS, v okviru katerega je v Mariboru več mladih iz desetih evropskih držav. Sicer pa so v Hladilnici tudi predvajali dokumentarne filme in koncerte, zvečer so imeli tam in v Supernovi še jam session, na Pisti in pred MC pa še instalacije in performense. Zofijini ljubimci so poskrbeli za govorniški oder, Bukvarna Ciproš pa za izbor knjig na zunanji stojnici.

Velik del praznovanja je bil glasbeno obarvan, saj so se koncerti pekarniških skupin na Pisti kar vrstili. IndiJanez je postregel s koncertom glasbene šole KUD Coda, na katerem so sodelovali njeni učenci s svojimi starši,posebni gosti so bili Dalaj Eegol in Gušti ter skupina Happy ol'McWeasel. Nabito poln IndiJanez je bil dokaz, da umetniško medgeneracijsko sodelovanje deluje in da mladi glasbeniki uživajo v sodelovanju z znanimi glasbeniki. Pravzaprav je bila celotna Pekarna polna čez dan ter v večernih in nočnih urah, kar je pohvalil tudi Gušti, ki meni, da je treba podpirati predvsem kakovostno glasbo, pa naj bo ta rock ali katera druga zvrst.

Po praznovanju obletnice so pekarnarji v nedeljo popoldan znova zasedali na svojem Plenumu, kjer so še enkrat razpravljali o podpori obnovi Hladilnice in Lubadarja. Mestna uprava je namreč skoraj trimilijonsko investicijo pogojila s soglasjem uporabnikov, ti pa se minuli teden niso dokončno poenotili. Odločili so sicer, da s prenovo Lubadarja soglašajo pogojno, občinsko investicijo v Hladilnico pa najprej zavrnili. Na včerajšnji debati, kjer so že četrtič pretresli argumente za in proti, so pekarnarji pričakovali tudi mariborskega župana Andreja Fištravca, a ga niso dočakali. Od njega so med drugim pričakovali odgovor, ali je občina sploh pripravljena prisluhniti pogojem, pod katerimi bi uporabniki pristali na obnovo. Pekarnarji se sicer za obnovo vse bolj ogrevajo. Sedaj nanjo, sicer pod številnimi pogoji, pristajajo tudi uporabniki Hladilnice, ki bi radi zaščitili obstoječa umetniška dela, leseni strop v razstaviščnem prostoru, aktivno sodelovali pri obnovi, zlasti pa dobili zagotovilo, da se smejo po gradbenem posegu v prostore vrniti.

URŠULA GODEC, JASMINA CEHNAR

Vse ali nič, Večer, 15. junij

Vse ali nič

Marko Vanovšek

Burno in čustveno so se pekarnarji ta teden odzivali na ponudbo mariborske mestne uprave, ki je odločitev o nadaljevanju prenove alternativnega kulturnega centra taktično položila v roke uporabnikov. Sicer razklani alternativci so občini včeraj želeli žogico vreči nazaj, ji sporočiti, da nasprotujejo obnovi Hladilnice, z investicijo v Lubadarja pa soglašajo pogojno. A so si zadnji hip premislili. In že četrtič sklicali svoj Plenum. Verjetno zato, ker je občina vmes dala vedeti, naj vzamejo vse ali nič.

Tako se pekarniška zgodba ves teden vleče v stilu TV-limonade, neskončne drame, ki se napleta okoli že po petih minutah jasnega izida štorije. V danih razmerah druge pametne možnosti, kot da pekarnarji pristanejo na obnovo dotrajanega kompleksa, ne glede na vse pomisleke, namreč ni. Manevrski prostor so imeli alter kulturniki le v točki, da dorečejo pogoje za svoj pristanek. A so se o tem poenotili šele tretji dan svojih debat, prej pa v glavnem razvijali teorije zarote in tudi z žaljenjem ugotavljali, kdo je "pravi" pekarnar, kdo "pisarničar" in kdo ima večji privatizacijski apetit. Resnejše razprave o skupni viziji uporabnikov kompleksa, kaj šele realnih alternativah obnovi, pa ni bilo. Po drugi strani pa je odpor - neodločnost dela že refleksivno antioblastniških pekarnarjev - razumljiv. Izkušnje z upravno stavbo niso dobre, saj se kar nekaj uporabnikov po prenovi vanjo ni moglo vrniti. Pekarnarji, ki prav danes zaznamujejo 19-letnico zasedbe, imajo v rokah tudi odločitev, ki prinaša nekaj novega, nejasnega in bo zagotovo za zmeraj spremenila njihov domicil, vnesla drugačna pravila igre. Pravila, po katerih ne bo več dovolj samo biti, ampak bo obvezno treba tudi dati. Nazaj k skupnosti, s programi. Kar je za širše okolje najbrž boljše, za posameznike, še posebno tiste, ki jim je Pekarna vse, pa hud udarec, v najhujšem primeru morda celo nokavt za mariborsko alternativno sceno. Tako lahko ponujeni občinski "vse" za nekatere v tej zgodbi pomeni nič. In nasprotno.

Koliko pravil in novih fasad lahko preživi alternativa, lahko pokaže le čas. A občutek v razmerah, ko alternativci ne vedo, kaj bi pravzaprav radi, so navznoter in navzven sovražno nastrojeni ter ščitijo vsak svoje parcialne interese, je, da bi moral nekdo udariti po mizi. Je zdaj čas, da Fištravec spusti na plan tistega leva v ascendentu, ki "lahko enajst ur dnevno prespi v senci, ko pa zarjove, so vsi na miru"? Včasih je očitno potrebno tudi to. Pa čeprav, bogoskrunsko, v prostoru pekarniške avtonomije.

Jasmina Cehnar

Top 4 prioritetni projekti, Večer, 15. junij

Top 4 prioritetni projekti

Arhiv

Mestna uprava

• preplastitev in popravilo ulic in cest v mestu

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• Mariborski otok

• obnova Pekarne

Andrej Fištravec,

župan 

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• dokončanje obnove mariborskega gradu

• UGM

• obnova Pekarne

Robert Veselko,

arhitekt

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• ureditev Glavnega trga s Koroško cesto

• obnova Pekarne

• Živa dvorišča

Matjaž Bertoncelj,

arhitekt

• Mariborska

knjižnica Rotovž

• dokončanje obnove mariborskega gradu

• brv Lent-Tabor

• UGM

Andrej Žižek, 

arhitekt

• širitev skupnostnih urbanih vrtov

• izboljšanje razstavišča Portal v Valvasorjevi ulici

• resna obravnava projekta GT 22 na Glavnem trgu

• obnova Pekarne

Kaja Pogačar,

arhitektka

• obnova pločnikov, trgov, asfalta po vsem mestu

• Mariborska knjižnica Rotovž

• ureditev cone brez prometa na Lentu

• dokončanje urejanja Koroške ceste

Sani Okretič 

Resulbegović, 

arhitekt

• dokončanje Koroške ceste in Glavnega trga

• ureditev prostorske instalacije v objektu Centrum, Ob jarku

• Maks

• ureditev kavarne v Mestnem parku, kjer je Akvarij-Terarij

Bogdan Reichenberg, arhitekt

• Mariborska knjižnica Rotovž

• prenova Glavnega trga z garažo

• UGM

• brv Lent-Tabor

Tomaž Kancler, arhitekt

• celostna ureditev starega mestnega jedra

• redefiniranje obrežja reke Drave in brv Lent-Tabor

• UGM ali Mariborska knjižnica v nekdanjih prostorih SDK

• ureditev prometa v prid pešcem in kolesarjem (ugo)

Sašo Bizjak

Marko Vanovšek

Marko Vanovšek

Marko Vanovšek

IGOR NAPAST

Janko Rath

Tit Košir

"Obnova Pekarne je potrebna, ampak...", Večer, 14. junij

"Obnova Pekarne je potrebna, ampak ..."

Alternativci, ki že več dni žolčno debatirajo o usodi Pekarne, so bili do včeraj proti obnovi Hladilnice, se pa pogojno strinjajo z obnovo Lubadarja; občina: naj vzamejo vse ali nič

Sašo Bizjak

Želijo nas izgnati, pravijo nasprotniki obnove, zagovorniki pa: kdor bo imel dobre programe, se nima ničesar bati.

Potem ko je mariborski župan Andrej Fištravec odločitev, ali naj se obnova Pekarne nadaljuje ali ne, prepustil njenim uporabnikom, so ti v sredo nekaj pred polnočjo - po burni debati, trajajoči dva večera - oblikovali svoja stališča. A tudi ta še niso bila dokončna, saj so se včeraj sestali še enkrat. Občini bodo danes sporočili, da se pogojno strinjajo z obnovo objekta Lubadar, investicijo v Hladilnico pa najbrž zavrnili. Končno odločitev bodo sicer sprejeli do danes opoldan, je povedal Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez.

Želijo pisna zagotovila

Do tedaj so namreč možnost za spremembo stališča dali aktualnim uporabnikom Hladilnice, ki najbolj nasprotujejo obnovi, saj so prepričani, da bi obnova uničila tamkajšnjo subkulturo, obstoječa umetniška dela in unikatni leseni strop v razstaviščnem prostoru. Nasploh je bil ves čas razprave glavni pomislek, da poseg ne bo le gradbene narave, ampak tudi vsebinske. Da bo torej izbrisana "duša Pekarne", uvedena komercializacija in "diktatura" MKC Maribor, ki po veljavnem modelu upravljanja skrbi za tehnično plat vodenja kompleksa. Obnova tako za mnoge pekarnarje predstavlja občinsko "finto, s katero nas želijo vreči ven," je denimo ponazoril Tadej Tratnik iz glasbene skupine Siti hlapci. Slabe izkušnje imajo namreč alternativci že z upravno stavbo (edinim obnovljenim objektom v kompleksu), v katero se po obnovi ni moglo vrniti kar nekaj ustvarjalcev. Hkrati so se skorajda vsi strinjali, da je kompleks nedvomno potreben prenove, vendar bi to nekateri počeli vsak po svoje.

Za razliko od tistih v Hladilnici so uporabniki Lubadarja - glasbeniki in likovniki - kljub vsem pomislekom v sredo na koncu podprli obnovo "svoje" stavbe, vendar pod pogojem, da jim občina pisno zagotovi vrnitev v obnovljeno Pekarno za vsaj tri leta brez razpisa. Terjajo tudi zagotovilo, da Pekarna ostane avtonomna cona, kjer bo dovoljeno grafitiranje in preurejanje prostorov po željah uporabnikov, prav tako pa zahtevajo sodelovanje pri obnovi in prevetritev projektne rešitve, ki da ne ustreza potrebam tamkajšnjih ustvarjalcev. V času gradbenih del, ki naj bi se začela letos jeseni, bi radi še, da občina zagotovi nadomestne prostore znotraj Pekarne.

"Privatizirani" prostori

brez programa

Z obnovo obeh stavb so se sicer strinjali le Zofijini ljubimci, Pekarna magdalenske mreže, Društvo center za pomoč mladim in nekaj drugih, zlasti tistih, ki delujejo v upravni stavbi. Ob tem so jim najbolj goreči nasprotniki prenove očitali, da so "pisarničarji", ki imajo svoje interese. "Pekarna kot skupnost ne deluje. Odziva se samo, ko se čuti ogrožena od zunaj. Tako se obnaša tudi sedaj, čeprav ji je ponujeno nekaj pozitivnega," je bilo mnenjePolonce Podgoršek iz programskega sveta Pekarne, katerega člani sicer od začetka zagovarjajo obnovo. V debati so tisti, ki zagovarjajo obnovo, večkrat poudarili, da večini ustvarjalcev status quo ustreza, ker ni pregleda nad množico uporabnikov. Ti pa da so na eni strani "privatizirali" prostore, za katere stroške plačuje občina, na drugi pa v njih večina ne izvaja javnega programa. Nina Arsenovič, direktorica MKC, je alternativce opomnila, da investicijskih sredstev za Pekarno v primeru zavrnitve obnove najbrž ne bo še vsaj nekaj let in da načrti prenove niso od včeraj, ampak so znani že pet let.

Možna le "paketna" prenova

"Program je bil s strani pekarnarjev pred leti potrjen. Zgodba je bila odprta za vse, ki so hoteli sodelovati pri odločitvah, kako bodo ti objekti izgledali in pod kakšnimi pogoji bodo uporabljeni," je mnenja Goran Rajić, svetovalec župana za sistemska in organizacijska vprašanja. Na občini sicer včeraj z okvirno odločitvijo pekarnarjev še niso bili seznanjeni. Je pa Rajić povedal, da je projekt zamišljen v paketu, torej v poštev pride le obnova obeh stavb, občina pa od uporabnikov pričakuje jasen, enoznačen odgovor. Bodo pa odgovor pekarnarjev, kakršenkoli že bo, preučili. Obnova Pekarne je v preteklih letih zastala zaradi pomanjkanja politične volje in denarja. Novo vodstvo mariborske občine pa je sedaj obnovo kompleksa postavilo za investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za 2. in 3. fazo investicije. Za alternativni kulturni center je zagotovljena projektna dokumentacija, že od leta 2010 pa tudi evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. Ker je denar na voljo do oktobra 2014, je s prenovo potrebno začeti takoj, so pojasnili na občini, ki mora za projekt zagotoviti skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Rok za podajo mnenja pekarnarjev je danes, mudi pa se zaradi priprave predloga rebalansa proračuna. V primeru nasprotovanja pekarnarjev bo občina obnovo Pekarne umestila na konec dolgega občinskega investicijskega seznama, hkrati bo državi morala vrniti 90.000 že porabljenih evropskih evrov.

Jasmina Cehnar

Pekarnarji proti obnovi Hladilnice, Večer, 13. junij

Pekarnarji proti obnovi Hladilnice

Se pa ustvarjalci v mariborskem alternativnem kulturnem središču pogojno strinjajo z obnovo Lubadarja 

Marko Vanovšek

Potem ko je mariborski župan Andrej Fištravec odločitev ali naj se Pekarna obnovi ali ne prepustil njenim uporabnikom, so ustvarjalci na svojem Plenumu včeraj sprejeli odločitev. Po burni dvodnevni razpravi bodo občini sporočili, da se pogojno strinjajo z obnovo objekta Lubadar, obnovo Hladilnice pa so zavrnili.

Odločno proti obnovi Hladilnice so njeni trenutni uporabniki, prepričani, da bi obnova uničila tamkajšnjo subkulturo, obstoječa umetniška dela in leseni strop v razstaviščnem prostoru. Uporabniki Lubadarja, zlasti glasbeniki, so obnovo kljub številnim pomislekom podprli, vendar pod pogojem, da občina vsem sedanjim uporabnikom zagotovi vrnitev v obnovljeno Pekarno in sicer za nadaljnja tri leta brez razpisa. Največja bojazen alternativcev je namreč, da "je obnova finata s katero nas želijo vreči ven". Med drugim terjajo tudi zagotovilo, da Pekarna ostane avtonomna cona, kjer bo dovoljeno grafitiranje in preurejanje prostorov po željah uporabnikov, prav tako pa zahtevajo prevetritev projektne rešitve, ki da ne ustreza potrebam tamkajšnjih ustvarjalcev.

Obnova Pekarne je v preteklih letih zastala zaradi pomanjkanja politične volje in denarja. Novo vodstvo mariborske občine sedaj projekt dojema kot investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za obnovo dveh objektov. Za 2. in 3. fazo investicije v alternativni kulturni center je zagotovljena projektna dokumentacija, že od leta 2010 pa tudi evropska sredstva v višini 1,8 milijonaevrov. "Sredstva so na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj," so pojasnili na občini, ki mora za projekt zagotoviti vsega skupaj 1,1 milijona evrov lastnega denarja. Rok za predajo mnenja pekarnarjev je sicer jutri, mudi pa se zaradi priprave predloga rebalansa proračuna. Ali je občina pripravljena na kompromis, ta hip še ni znano. Je pa dejstvo, da sredstev za obnovo ali vsaj investicijsko vzdrževanje precej dotrajane Hladilnice še dolgo ne bo, občina pa bo morala državi vrniti vsaj polovico od 90.000 že porabljenih evropskihevrov.

Podrobnosti v petkovi izdaji Večera!

Marko Vanovšek

Jasmina Cehnar

Usoda Pekarne v rokah pekarnarjev, 12. junij

Usoda Pekarne v rokah pekarnarjev

Mariborska občina bo obnovila Pekarno, a le, če se bodo z investicijo strinjali pekarnarji. Mnenja o tem, ali je boljša obnova ali status quo, pa so deljena

Marko Vanovšek

Če se pekarnarji z obnovo Lubadarja (v ozadju) in Hladilnice ne bodo strinjali, bo prenova kulturnega kompleksa premaknjena na konec dolgega občinskega investicijskega seznama.

Obnova Pekarne, ki je zaradi pomanjkanja politične volje, zlasti pa denarja, v preteklih letih zastala, je te dni dobila nov zagon. Vodstvo mariborske občine namreč projekt dojema kot investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za obnovo Hladilnice in Lubadarja. Kljub temu da je za 2. in 3. fazo investicije v alternativni kulturni center zagotovljena projektna dokumentacija in že od leta 2010 odobreno evropsko sofinanciranje v višini 1,8 milijona evrov, brez zapletov očitno ne bo šlo. Župan Andrej Fištravec je namreč odločitev, ali bo obnova prostorov izpeljana, prepustil pekarnarjem. Mnenja teh pa so deljena.

Rok za odločitev do petka

"Sredstva so na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj," pojasnjujejo na občini, ki mora za projekt zagotoviti vsega skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Pisno izjasnitev uporabnikov nekdanjega objekta Jugoslovanske ljudske armade ob mariborskem Magdalenskem parku na občini pričakujejo do tega petka, mudi pa se zaradi roka, ki ga narekuje priprava predloga za rebalans proračuna. Če bodo pekarnarji proti, bo prenova kompleksa ustavljena in umeščena na konec razmeroma dolgega seznama načrtovanih občinskih investicij, sporočajo občinarji. V tem primeru bo Mestna občina Maribor morala prekiniti pogodbo o sofinanciranju z gospodarskim ministrstvom in vrniti že prejeta sredstva v višini okrog 90.000 evrov. To tudi pomeni, "da bo občina kot lastnik objekta še nadalje izpostavljena velikim tveganjem glede varnosti objektov in manjkajočih uporabnih dovoljenj za njihovo obratovanje", sta še Gregor Kosi, svetovalec za družbene zadeve, in Goran Rajić, svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja, nizala argumente za obnovo precej propadlega, deloma že tudi nevarnega kompleksa Pekarne.

Čas za novo poglavje?

Pekarnarji so o prednostih in slabostih obnove razpravljali sinoči, dokončno pa naj bi se o zadevi izrekli danes. Kot rečeno, konsenza ni. Kar nekaj pomislekov ima Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Bojim se, da bo Pekarna postala preveč polikana, institucionalizirana, da ne bo več možnosti za iniciative, spontane stvari," je navedel Derlić, ki je do obnove skeptičen, ker po njegovem lahko pomeni začetek komercializacije in "japi kulturništva". Za del alternativcev je sicer skrb vzbujajoče, ker občina za čas prenove (še) ni zagotovila nadomestnih prostorov, hkrati pa menijo, da se večina sedanjih uporabnikov (zlasti tam vadeče glasbene skupine) v obnovljeno Pekarno ne bo mogla vrniti. Sporna točka je tudi upravljalski model, kombinacija upravljanja med javnim zavodom in nevladniki, ki se po mnenju Derlića v primeru Upravne stavbe (doslej edinega obnovljenega objekta v Pekarni) ni izkazal. Bi pa obnova prinesla ureditev razmerij med uporabniki Pekarne, priznava Derlić. "Bojim se, da enoznačnega odgovora občini ne bomo mogli dati. Nimamo dovolj časa, da bi ocenili, kako se je upravljalski model obnesel, kako ga lahko izboljšamo in komu oziroma čemu bo Pekarna v prihodnosti sploh namenjena," je pred včerajšnjim sestankom menil sogovornik.

Da nasprotnikom obnove status quo ustreza, pa so prepričani zagovorniki investicije. Trenutno namreč ni pravega pregleda nad uporabniki, zlasti pa tem ni treba plačevati obratovalnih stroškov, ker je to po sedanji ureditvi breme občine. "Argumentirane osnove za pomisleke o obnovi ne vidim. Vidim pa zadržke zaradi parcialnih interesov nekaterih," ob tem pravi Marko Brumen, član programskega sveta KC Pekarna, ki investicijo podpira. "Obnova je v interesu nadaljevanja Pekarne in celotnega mesta, saj pomeni razširitev sektorja kulturnega delovanja. Čas je za novo poglavje na tej lokaciji," je povedal Brumen, prepričan, da je lahko tudi obstoječi, upravljalski model uspešen, če so ljudje pripravljeni sodelovati.

Jasmina Cehnar