"Obnova Pekarne je potrebna, ampak ..."
Alternativci, ki že več dni žolčno debatirajo o usodi Pekarne, so bili do včeraj proti obnovi Hladilnice, se pa pogojno strinjajo z obnovo Lubadarja; občina: naj vzamejo vse ali nič
Sašo Bizjak
Želijo nas izgnati, pravijo nasprotniki obnove, zagovorniki pa: kdor bo imel dobre programe, se nima ničesar bati.
Potem ko je mariborski župan Andrej Fištravec odločitev, ali naj se obnova Pekarne nadaljuje ali ne, prepustil njenim uporabnikom, so ti v sredo nekaj pred polnočjo - po burni debati, trajajoči dva večera - oblikovali svoja stališča. A tudi ta še niso bila dokončna, saj so se včeraj sestali še enkrat. Občini bodo danes sporočili, da se pogojno strinjajo z obnovo objekta Lubadar, investicijo v Hladilnico pa najbrž zavrnili. Končno odločitev bodo sicer sprejeli do danes opoldan, je povedal Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez.
Želijo pisna zagotovila
Do tedaj so namreč možnost za spremembo stališča dali aktualnim uporabnikom Hladilnice, ki najbolj nasprotujejo obnovi, saj so prepričani, da bi obnova uničila tamkajšnjo subkulturo, obstoječa umetniška dela in unikatni leseni strop v razstaviščnem prostoru. Nasploh je bil ves čas razprave glavni pomislek, da poseg ne bo le gradbene narave, ampak tudi vsebinske. Da bo torej izbrisana "duša Pekarne", uvedena komercializacija in "diktatura" MKC Maribor, ki po veljavnem modelu upravljanja skrbi za tehnično plat vodenja kompleksa. Obnova tako za mnoge pekarnarje predstavlja občinsko "finto, s katero nas želijo vreči ven," je denimo ponazoril Tadej Tratnik iz glasbene skupine Siti hlapci. Slabe izkušnje imajo namreč alternativci že z upravno stavbo (edinim obnovljenim objektom v kompleksu), v katero se po obnovi ni moglo vrniti kar nekaj ustvarjalcev. Hkrati so se skorajda vsi strinjali, da je kompleks nedvomno potreben prenove, vendar bi to nekateri počeli vsak po svoje.
Za razliko od tistih v Hladilnici so uporabniki Lubadarja - glasbeniki in likovniki - kljub vsem pomislekom v sredo na koncu podprli obnovo "svoje" stavbe, vendar pod pogojem, da jim občina pisno zagotovi vrnitev v obnovljeno Pekarno za vsaj tri leta brez razpisa. Terjajo tudi zagotovilo, da Pekarna ostane avtonomna cona, kjer bo dovoljeno grafitiranje in preurejanje prostorov po željah uporabnikov, prav tako pa zahtevajo sodelovanje pri obnovi in prevetritev projektne rešitve, ki da ne ustreza potrebam tamkajšnjih ustvarjalcev. V času gradbenih del, ki naj bi se začela letos jeseni, bi radi še, da občina zagotovi nadomestne prostore znotraj Pekarne.
"Privatizirani" prostori
brez programa
Z obnovo obeh stavb so se sicer strinjali le Zofijini ljubimci, Pekarna magdalenske mreže, Društvo center za pomoč mladim in nekaj drugih, zlasti tistih, ki delujejo v upravni stavbi. Ob tem so jim najbolj goreči nasprotniki prenove očitali, da so "pisarničarji", ki imajo svoje interese. "Pekarna kot skupnost ne deluje. Odziva se samo, ko se čuti ogrožena od zunaj. Tako se obnaša tudi sedaj, čeprav ji je ponujeno nekaj pozitivnega," je bilo mnenjePolonce Podgoršek iz programskega sveta Pekarne, katerega člani sicer od začetka zagovarjajo obnovo. V debati so tisti, ki zagovarjajo obnovo, večkrat poudarili, da večini ustvarjalcev status quo ustreza, ker ni pregleda nad množico uporabnikov. Ti pa da so na eni strani "privatizirali" prostore, za katere stroške plačuje občina, na drugi pa v njih večina ne izvaja javnega programa. Nina Arsenovič, direktorica MKC, je alternativce opomnila, da investicijskih sredstev za Pekarno v primeru zavrnitve obnove najbrž ne bo še vsaj nekaj let in da načrti prenove niso od včeraj, ampak so znani že pet let.
Možna le "paketna" prenova
"Program je bil s strani pekarnarjev pred leti potrjen. Zgodba je bila odprta za vse, ki so hoteli sodelovati pri odločitvah, kako bodo ti objekti izgledali in pod kakšnimi pogoji bodo uporabljeni," je mnenja Goran Rajić, svetovalec župana za sistemska in organizacijska vprašanja. Na občini sicer včeraj z okvirno odločitvijo pekarnarjev še niso bili seznanjeni. Je pa Rajić povedal, da je projekt zamišljen v paketu, torej v poštev pride le obnova obeh stavb, občina pa od uporabnikov pričakuje jasen, enoznačen odgovor. Bodo pa odgovor pekarnarjev, kakršenkoli že bo, preučili. Obnova Pekarne je v preteklih letih zastala zaradi pomanjkanja politične volje in denarja. Novo vodstvo mariborske občine pa je sedaj obnovo kompleksa postavilo za investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za 2. in 3. fazo investicije. Za alternativni kulturni center je zagotovljena projektna dokumentacija, že od leta 2010 pa tudi evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. Ker je denar na voljo do oktobra 2014, je s prenovo potrebno začeti takoj, so pojasnili na občini, ki mora za projekt zagotoviti skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Rok za podajo mnenja pekarnarjev je danes, mudi pa se zaradi priprave predloga rebalansa proračuna. V primeru nasprotovanja pekarnarjev bo občina obnovo Pekarne umestila na konec dolgega občinskega investicijskega seznama, hkrati bo državi morala vrniti 90.000 že porabljenih evropskih evrov.
Želijo pisna zagotovila
Do tedaj so namreč možnost za spremembo stališča dali aktualnim uporabnikom Hladilnice, ki najbolj nasprotujejo obnovi, saj so prepričani, da bi obnova uničila tamkajšnjo subkulturo, obstoječa umetniška dela in unikatni leseni strop v razstaviščnem prostoru. Nasploh je bil ves čas razprave glavni pomislek, da poseg ne bo le gradbene narave, ampak tudi vsebinske. Da bo torej izbrisana "duša Pekarne", uvedena komercializacija in "diktatura" MKC Maribor, ki po veljavnem modelu upravljanja skrbi za tehnično plat vodenja kompleksa. Obnova tako za mnoge pekarnarje predstavlja občinsko "finto, s katero nas želijo vreči ven," je denimo ponazoril Tadej Tratnik iz glasbene skupine Siti hlapci. Slabe izkušnje imajo namreč alternativci že z upravno stavbo (edinim obnovljenim objektom v kompleksu), v katero se po obnovi ni moglo vrniti kar nekaj ustvarjalcev. Hkrati so se skorajda vsi strinjali, da je kompleks nedvomno potreben prenove, vendar bi to nekateri počeli vsak po svoje.
Za razliko od tistih v Hladilnici so uporabniki Lubadarja - glasbeniki in likovniki - kljub vsem pomislekom v sredo na koncu podprli obnovo "svoje" stavbe, vendar pod pogojem, da jim občina pisno zagotovi vrnitev v obnovljeno Pekarno za vsaj tri leta brez razpisa. Terjajo tudi zagotovilo, da Pekarna ostane avtonomna cona, kjer bo dovoljeno grafitiranje in preurejanje prostorov po željah uporabnikov, prav tako pa zahtevajo sodelovanje pri obnovi in prevetritev projektne rešitve, ki da ne ustreza potrebam tamkajšnjih ustvarjalcev. V času gradbenih del, ki naj bi se začela letos jeseni, bi radi še, da občina zagotovi nadomestne prostore znotraj Pekarne.
"Privatizirani" prostori
brez programa
Z obnovo obeh stavb so se sicer strinjali le Zofijini ljubimci, Pekarna magdalenske mreže, Društvo center za pomoč mladim in nekaj drugih, zlasti tistih, ki delujejo v upravni stavbi. Ob tem so jim najbolj goreči nasprotniki prenove očitali, da so "pisarničarji", ki imajo svoje interese. "Pekarna kot skupnost ne deluje. Odziva se samo, ko se čuti ogrožena od zunaj. Tako se obnaša tudi sedaj, čeprav ji je ponujeno nekaj pozitivnega," je bilo mnenjePolonce Podgoršek iz programskega sveta Pekarne, katerega člani sicer od začetka zagovarjajo obnovo. V debati so tisti, ki zagovarjajo obnovo, večkrat poudarili, da večini ustvarjalcev status quo ustreza, ker ni pregleda nad množico uporabnikov. Ti pa da so na eni strani "privatizirali" prostore, za katere stroške plačuje občina, na drugi pa v njih večina ne izvaja javnega programa. Nina Arsenovič, direktorica MKC, je alternativce opomnila, da investicijskih sredstev za Pekarno v primeru zavrnitve obnove najbrž ne bo še vsaj nekaj let in da načrti prenove niso od včeraj, ampak so znani že pet let.
Možna le "paketna" prenova
"Program je bil s strani pekarnarjev pred leti potrjen. Zgodba je bila odprta za vse, ki so hoteli sodelovati pri odločitvah, kako bodo ti objekti izgledali in pod kakšnimi pogoji bodo uporabljeni," je mnenja Goran Rajić, svetovalec župana za sistemska in organizacijska vprašanja. Na občini sicer včeraj z okvirno odločitvijo pekarnarjev še niso bili seznanjeni. Je pa Rajić povedal, da je projekt zamišljen v paketu, torej v poštev pride le obnova obeh stavb, občina pa od uporabnikov pričakuje jasen, enoznačen odgovor. Bodo pa odgovor pekarnarjev, kakršenkoli že bo, preučili. Obnova Pekarne je v preteklih letih zastala zaradi pomanjkanja politične volje in denarja. Novo vodstvo mariborske občine pa je sedaj obnovo kompleksa postavilo za investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za 2. in 3. fazo investicije. Za alternativni kulturni center je zagotovljena projektna dokumentacija, že od leta 2010 pa tudi evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. Ker je denar na voljo do oktobra 2014, je s prenovo potrebno začeti takoj, so pojasnili na občini, ki mora za projekt zagotoviti skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Rok za podajo mnenja pekarnarjev je danes, mudi pa se zaradi priprave predloga rebalansa proračuna. V primeru nasprotovanja pekarnarjev bo občina obnovo Pekarne umestila na konec dolgega občinskega investicijskega seznama, hkrati bo državi morala vrniti 90.000 že porabljenih evropskih evrov.
Jasmina Cehnar
Ni komentarjev:
Objavite komentar