Usoda Pekarne v rokah pekarnarjev
Mariborska občina bo obnovila Pekarno, a le, če se bodo z investicijo strinjali pekarnarji. Mnenja o tem, ali je boljša obnova ali status quo, pa so deljena
Marko Vanovšek
Če se pekarnarji z obnovo Lubadarja (v ozadju) in Hladilnice ne bodo strinjali, bo prenova kulturnega kompleksa premaknjena na konec dolgega občinskega investicijskega seznama.
Obnova Pekarne, ki je zaradi pomanjkanja politične volje, zlasti pa denarja, v preteklih letih zastala, je te dni dobila nov zagon. Vodstvo mariborske občine namreč projekt dojema kot investicijsko prioriteto in je pripravljeno z rebalansom proračuna zagotoviti letos potrebna sredstva za obnovo Hladilnice in Lubadarja. Kljub temu da je za 2. in 3. fazo investicije v alternativni kulturni center zagotovljena projektna dokumentacija in že od leta 2010 odobreno evropsko sofinanciranje v višini 1,8 milijona evrov, brez zapletov očitno ne bo šlo. Župan Andrej Fištravec je namreč odločitev, ali bo obnova prostorov izpeljana, prepustil pekarnarjem. Mnenja teh pa so deljena.
Rok za odločitev do petka
"Sredstva so na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj," pojasnjujejo na občini, ki mora za projekt zagotoviti vsega skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Pisno izjasnitev uporabnikov nekdanjega objekta Jugoslovanske ljudske armade ob mariborskem Magdalenskem parku na občini pričakujejo do tega petka, mudi pa se zaradi roka, ki ga narekuje priprava predloga za rebalans proračuna. Če bodo pekarnarji proti, bo prenova kompleksa ustavljena in umeščena na konec razmeroma dolgega seznama načrtovanih občinskih investicij, sporočajo občinarji. V tem primeru bo Mestna občina Maribor morala prekiniti pogodbo o sofinanciranju z gospodarskim ministrstvom in vrniti že prejeta sredstva v višini okrog 90.000 evrov. To tudi pomeni, "da bo občina kot lastnik objekta še nadalje izpostavljena velikim tveganjem glede varnosti objektov in manjkajočih uporabnih dovoljenj za njihovo obratovanje", sta še Gregor Kosi, svetovalec za družbene zadeve, in Goran Rajić, svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja, nizala argumente za obnovo precej propadlega, deloma že tudi nevarnega kompleksa Pekarne.
Čas za novo poglavje?
Pekarnarji so o prednostih in slabostih obnove razpravljali sinoči, dokončno pa naj bi se o zadevi izrekli danes. Kot rečeno, konsenza ni. Kar nekaj pomislekov ima Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Bojim se, da bo Pekarna postala preveč polikana, institucionalizirana, da ne bo več možnosti za iniciative, spontane stvari," je navedel Derlić, ki je do obnove skeptičen, ker po njegovem lahko pomeni začetek komercializacije in "japi kulturništva". Za del alternativcev je sicer skrb vzbujajoče, ker občina za čas prenove (še) ni zagotovila nadomestnih prostorov, hkrati pa menijo, da se večina sedanjih uporabnikov (zlasti tam vadeče glasbene skupine) v obnovljeno Pekarno ne bo mogla vrniti. Sporna točka je tudi upravljalski model, kombinacija upravljanja med javnim zavodom in nevladniki, ki se po mnenju Derlića v primeru Upravne stavbe (doslej edinega obnovljenega objekta v Pekarni) ni izkazal. Bi pa obnova prinesla ureditev razmerij med uporabniki Pekarne, priznava Derlić. "Bojim se, da enoznačnega odgovora občini ne bomo mogli dati. Nimamo dovolj časa, da bi ocenili, kako se je upravljalski model obnesel, kako ga lahko izboljšamo in komu oziroma čemu bo Pekarna v prihodnosti sploh namenjena," je pred včerajšnjim sestankom menil sogovornik.
Da nasprotnikom obnove status quo ustreza, pa so prepričani zagovorniki investicije. Trenutno namreč ni pravega pregleda nad uporabniki, zlasti pa tem ni treba plačevati obratovalnih stroškov, ker je to po sedanji ureditvi breme občine. "Argumentirane osnove za pomisleke o obnovi ne vidim. Vidim pa zadržke zaradi parcialnih interesov nekaterih," ob tem pravi Marko Brumen, član programskega sveta KC Pekarna, ki investicijo podpira. "Obnova je v interesu nadaljevanja Pekarne in celotnega mesta, saj pomeni razširitev sektorja kulturnega delovanja. Čas je za novo poglavje na tej lokaciji," je povedal Brumen, prepričan, da je lahko tudi obstoječi, upravljalski model uspešen, če so ljudje pripravljeni sodelovati.
Rok za odločitev do petka
"Sredstva so na voljo do oktobra 2014, zato je treba prenovo začeti takoj," pojasnjujejo na občini, ki mora za projekt zagotoviti vsega skupaj 1,1 milijona evrov lastnih sredstev. Pisno izjasnitev uporabnikov nekdanjega objekta Jugoslovanske ljudske armade ob mariborskem Magdalenskem parku na občini pričakujejo do tega petka, mudi pa se zaradi roka, ki ga narekuje priprava predloga za rebalans proračuna. Če bodo pekarnarji proti, bo prenova kompleksa ustavljena in umeščena na konec razmeroma dolgega seznama načrtovanih občinskih investicij, sporočajo občinarji. V tem primeru bo Mestna občina Maribor morala prekiniti pogodbo o sofinanciranju z gospodarskim ministrstvom in vrniti že prejeta sredstva v višini okrog 90.000 evrov. To tudi pomeni, "da bo občina kot lastnik objekta še nadalje izpostavljena velikim tveganjem glede varnosti objektov in manjkajočih uporabnih dovoljenj za njihovo obratovanje", sta še Gregor Kosi, svetovalec za družbene zadeve, in Goran Rajić, svetovalec za sistemska in organizacijska vprašanja, nizala argumente za obnovo precej propadlega, deloma že tudi nevarnega kompleksa Pekarne.
Čas za novo poglavje?
Pekarnarji so o prednostih in slabostih obnove razpravljali sinoči, dokončno pa naj bi se o zadevi izrekli danes. Kot rečeno, konsenza ni. Kar nekaj pomislekov ima Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Bojim se, da bo Pekarna postala preveč polikana, institucionalizirana, da ne bo več možnosti za iniciative, spontane stvari," je navedel Derlić, ki je do obnove skeptičen, ker po njegovem lahko pomeni začetek komercializacije in "japi kulturništva". Za del alternativcev je sicer skrb vzbujajoče, ker občina za čas prenove (še) ni zagotovila nadomestnih prostorov, hkrati pa menijo, da se večina sedanjih uporabnikov (zlasti tam vadeče glasbene skupine) v obnovljeno Pekarno ne bo mogla vrniti. Sporna točka je tudi upravljalski model, kombinacija upravljanja med javnim zavodom in nevladniki, ki se po mnenju Derlića v primeru Upravne stavbe (doslej edinega obnovljenega objekta v Pekarni) ni izkazal. Bi pa obnova prinesla ureditev razmerij med uporabniki Pekarne, priznava Derlić. "Bojim se, da enoznačnega odgovora občini ne bomo mogli dati. Nimamo dovolj časa, da bi ocenili, kako se je upravljalski model obnesel, kako ga lahko izboljšamo in komu oziroma čemu bo Pekarna v prihodnosti sploh namenjena," je pred včerajšnjim sestankom menil sogovornik.
Da nasprotnikom obnove status quo ustreza, pa so prepričani zagovorniki investicije. Trenutno namreč ni pravega pregleda nad uporabniki, zlasti pa tem ni treba plačevati obratovalnih stroškov, ker je to po sedanji ureditvi breme občine. "Argumentirane osnove za pomisleke o obnovi ne vidim. Vidim pa zadržke zaradi parcialnih interesov nekaterih," ob tem pravi Marko Brumen, član programskega sveta KC Pekarna, ki investicijo podpira. "Obnova je v interesu nadaljevanja Pekarne in celotnega mesta, saj pomeni razširitev sektorja kulturnega delovanja. Čas je za novo poglavje na tej lokaciji," je povedal Brumen, prepričan, da je lahko tudi obstoječi, upravljalski model uspešen, če so ljudje pripravljeni sodelovati.
Jasmina Cehnar
Ni komentarjev:
Objavite komentar