To ni vera, to je posel, Večer, 23. januar 2014

Z županom Maribora Andrejem Fištravcem o kulturnih programih, kulturnih investicijah in kulturi poslovanja

Marko Vanovšek

"SDK ni občinska lastnina in ni grajen za potrebe kulturnih dejavnosti, ampak za finančne."

Je kultura razvojna kategorija Mestne občine Maribor? Je zapisana prioritetno v razvojnih občinskih programih? Ljubljana je to naredila. 

"Razvojni občinski programi so splošna formulacija. V času mojega mandata še nismo imeli take strategije. Sprejemali smo posamezne dokumente, za mestnega pa ni bilo časa. Vrženi smo v razburkano reko, plujemo in rešujemo zadeve. Izhajamo pa lahko iz EPK oziroma iz dokumenta, s katerim je Maribor sploh dobil kandidaturo. Žal EPK 2012 ni bil tako narejen, toda zgodba o multiplikativnih učinkih kulture ostaja. A najprej bo treba preseči partikularizme, da bo to sploh mogoče, in to na vseh področjih."
Ste lahko konkretni?
"V Mariboru je vsak zaprt v svoje lastne institucije in skuša uresničiti svoj parcialni interes, ko pa ga, gre domov in uživa svoje življenje."
Mariborska kultura bo torej medtem obsojena na medsebojni kanibalizem?
"To ni mariborska posebnost, to je strukturna značilnost slovenske družbe. Sem proti refevdalizaciji slovenske družbe in želim, da Slovenija naredi prelom s tem. S samokritiko in z notranjo katarzo. Veliki narodi za to uporabljajo zgodovinske okoliščine, ki so povezane ali z ekonomskimi zlomi ali z velikimi neuspelimi vojnimi pohodi. Slovenija v vojnem pohodu ni sodelovala, zaradi globalne krize, v kateri se je znašla, pa je čas za razmislek. To, kar imenujemo ekonomska kriza, je predvsem kulturna kriza. Svet je do zdaj živel, kot je, in ni upošteval globalnih razmer, torej narave, drugih narodov in kulture. Maribor še vedno bije bitko obglavljenih cesarjev."
Potemtakem kultura v Mariboru ni prioriteta. Po EPK bi pričakovali več denarja za kulturo v proračunu 2014, tudi to, da bi temu področju namenili več, čeprav na račun drugih. A kulturni proračun ostaja na ravni zadnjih let.
"Tudi ta pristop je lahko parcialen. V takih razmerah, kot je Maribor zdaj, je sploh čudež, da skupaj spravimo toliko denarja. Z zornega kota proračuna pa so prioriteta investicije."
Ampak za mariborsko knjižnico je predvidenih 200 tisoč evrov, za umetnostno galerijo pa niti evro.
"Vsak projekt ima svojo logiko, do tega bova še prišla. Maribor veliko daje v kulturo, imamo močen budžet za kulturo, takšnega, kot so celotni budžeti srednje velikih občin v Sloveniji. Maribor je po institucijah ne le regijsko, ampak nacionalno središče, za to funkcijo dobivamo ekvivalentno veliko denarja. A problem Maribora vidim v problemu vodenja Slovenije. Slovenija je centraliziran sistem, saj imamo zakon o glavnem mestu, nimamo pa zakona o mestnih občinah, kaj šele zakona o regionalnih središčih. Z naslova zakona o glavnem mestu dobi Ljubljana dodatnih 19 milijonov evrov. Veste, kaj bi to pomenilo za Maribor ali pa vsaj polovica od tega? Ne bi imeli neurejenih ulic, neizgrajenih komunalnega omrežja in regionalnih institucij. Slovenija sistemsko ne skrbi sama zase in vsak se sam prebija, kakor se prebija."
Nizka poslovna kultura
Kaj konkretno pa ste doslej naredili?
"Konkretni dosežek je, da so štiri centralne investicije del nacionalnega kulturnega programa. Obstaja papirna podlaga, da se lahko investira v Maribor z nemariborskimi sredstvi. Realizacija gradu, Pekarne, knjižnice in galerije se bo zgodila z okrog 25-odstotnim deležem občine, preostalo bo denar od drugod."
Zakaj občina ne črpa več evropskih sredstev? Ker sama ni sposobna zagotoviti lastnega deleža?
"Ne, čeprav je tudi to problem. Če želite zgraditi Maks, se to ne naredi na par sestankih politikov, za to so potrebna štiri leta projektiranja, prostorske umestitve, štiri leta pa se nato še gradi. Še v začetku 2011. so mislili, da bodo zgradili Maks. Prosim vas lepo. To je nizka poslovna kultura, nasploh v Sloveniji. Vse bi se moralo delati sistematično."
Verjamete v mednarodno univerzo, ki bo zrasla iz Maksa?
"To ni vera, to je posel. Mi imamo investitorja, ki je kupil parcelo, ima program, ki ga bo v kratkem predstavil. Njegov arhitekt je že bil v Mariboru. Gre za poslovni interes in vsi smo lahko srečni zaradi tega. Maribor ima veliko prednosti, ki jih Mariborčani ne vidijo. Investitor ga vidi kot malo Švico ali malo Avstrijo in to je investicija, ki se ni zgodila kar tako, ampak skozi dolgo opazovanje mesta."
Največji očitek vam je lokalni kulturni program oziroma njegov manko. Obljubili ste ga že pred meseci, pred kratkim pa so vas domala vsi mariborski nevladniki pozvali, da imajo javno izrečene zaveze najvišjih predstavnikov oblasti težo. Ste jim že odgovorili?
"Očitki niso čisto časovno korektni. Konec decembra je bil sprejet zakon, ki nas obvezuje k temu, in nič ni zamujeno. Nočem skregati kulturnikov med seboj, ampak sporočam jim, da bo program veljal za vse, ne le za ene. Pripravljamo delovno skupino, ki ga bo spisala."
Kdo vse bo v njej?
"O imenih še ne bi govoril. Skupina bo dovolj uravnovešena in ne bo anemična, člani so konceptualno dovolj narazen, da bodo sodelovali."
Zakaj vas je Boris Vezjak kot potencialni avtor kulturnega programa zavrnil?
"To pa njega vprašajte."
Vam ni nič rekel?
"O tem ne bi špekuliral."
"Velika štala"
Nujen je institucionalni okvir, ki bo omogočal črpanje evropskega denarja in naredil red na kulturnem področju, postavil prioritete, stalne programe z močno podporo. Zato se zdi ustanavljanje novih javnih zavodov zaščita pred razpisnimi prepihi in ne posledica sistematičnega razmisleka. Ne gre za to, da občina ne sme podpreti Carmine Slovenice, mora jo, in to zelo dobro, ampak nov javni zavod brez kulturnega programa se zdi popoln nesmisel.
"To ni javni zavod zgolj za Carmino Slovenico. To je načrt, ki v občini obstaja več časa. Obnova Minoritov je odprla vprašanje, kaj vse bo tam; je idealen prostor za produkcijo za glasbeni del gledališča. Carmina Slovenica je najbolj razvit organizem in bo v veliki meri uporabljala usluge tega zavoda."
Ampak enega pravkar likvidiramo.
"Tega ne morete enačiti, gre za vsebino."
Gre pa tudi za nove zaposlitve.
"Tudi tega ne gre enačiti. Zavod 2012 je imel poslanstvo speljati EPK. Opozarjal sem, da je to kratkoročna in kratkovidna rešitev. Politika se je odločila za to, ker je hotela imeti roko nad celo zgodbo. Zavod bi lahko potrebo po sebi sproduciral s tem, da bi se ukvarjal s trajnostnimi učinki. To se ni zgodilo, ker je bila v celotni organizacijski zgodbi 'velika štala'. Niso imeli časa, moči, energije, volje, ko pa so začeli razmišljati o tem, je bilo to imaginarno. Pridobili niso nobenih evropskih sredstev, postali pa naj bi center za njihovo pridobivanje. To ne pije vode, z ničimer ne moreš utemeljiti tega poslanstva. V neformalni diskusiji je to bila hitra, slabo elabolirana ideja. Tega zavoda ne moremo primerjati z nastajajočim zavodom, ki bo vsebinsko poskrbel za nov minoritski kompleks."
V. d. vodje kadrovsko podhranjenega urada za kulturo je še zmeraj v. d., medtem pa menjavate že tri vodje uradov, ki so imeli redni mandat. Zakaj?
"Prvič zato, ker je gospod Sajko požrtvovalen delavec na področju kulture in mladine, po drugi strani pa zato, ker želimo reorganizirati mestno upravo in združiti vse družbene dejavnosti z le eno, skupno vodjo. Zaposlovati vodstvenega delavca, če vnaprej vemo, da ga ne bomo več potrebovali, je neracionalno. Nov mandat v uradu za šport smo razpisali, ker se dogajajo velike anomalije in ne moremo več čakati, enako je pri gospodarstvu in komunali. Strinjam pa se, da je urad podhranjen, a to je stara zgodba načina vodenja, premalo so skrbeli za kadrovsko okrepitev."
SDK - simptom nezavednega
Umetnostna galerija je pred časom prodrla z idejo o novem prostoru, to je stavba bivše SDK na Trgu Leona Štuklja. So stare zgodbe, od Lenta do Maksa, kamor so v zadnjih letih uvrščali galerijo, že zaključene?
"Najprej bom začel z anekdoto. Šel sem k direktorici galerije, z zavestjo, da so scenariji trije, torej UGM na Strossmayerjevi, Lent in Maks. Pa je rekla, da so štirje, oko je že vrgla na SDK, v rezervi pa je imela, kot mi je takrat povedala, še tri druge lokacije. Rekel sem, da tega več ne bomo sprejemali. V celi zgodbi smo lastnik, v imenu občine to dela projektna pisarna. Obstoječi projekt nas je do zdaj stal okrog dva milijona evrov, to sta dva manjša vrtca. Delovna skupina je ugotovila, da so vsi projekti ad acta, zato se na novo projektira na sedanji lokaciji. V prihodnjih dneh bomo dobili analizo možnosti glede na želje in vsebinske možnosti galerije in od tega je odvisno, kako bo pot šla naprej. Moram pa povedati, da ne pride v poštev tako z vidika nacionalne kulturne politike kot naše lokalne, da bi pod firmo obnove UGM ali novogradnje UGM spreminjali temeljno poslanstvo UGM. Tega si ne moremo privoščiti in to bodo morali kolegi v UGM razumeti. Ne ustavljamo razvoja, ampak povedati moramo, kaj je primarno in kaj sekundarno in kaj bomo v okviru teh možnosti reševali. Nova UGM je najbolj na začetku, to pa pomeni, da v dveh, treh letih pridemo do gradbenega dovoljenja in da je Maribor v drugi polovici finančne perspektive in črpanja evropskih sredstev 2014-2020 pripravljen na investicijo."
Prostore SDK-ja si je nekoč želelo tudi vodstvo Mariborske knjižnice.
"Knjižnica zdaj pridobiva gradbeno dovoljenje za drugo gradbeno fazo, vmes, ko se je zapletlo, pa je hotela SDK."
Zakaj si vsi želijo v SDK?
"Imam odgovor. Je bolj psihoanalitski. SDK je simptom nezavednega. To je bila stavba, ki je zagotavljala točnost, preglednost in pravočasnost finančnih tokov. Ko je bil ukinjena, so te funkcije postale tržne, trg pa to regulira anarhično. Tja hočejo, ker si želijo urejen strukturiran družbeni prostor. Nisem gradbenik, a problem pri SDK je, da ni občinska lastnina in da ni grajen za potrebe kulturnih dejavnosti, ampak za finančne. Če rečem na pamet, ta prostor je ravno tako primeren kot neprimeren, tako kot je prostor sedanje UGM neprimeren ali primeren. Če bo možnost v sedanjem prostoru UGM, se o ničemer drugem ne bomo pogovarjali."

Petra Zemljič

Veganska večerjica v Infopeki, Večer, 16. januar 2014

Za živali! v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže danes ob 19. uri prireja vegansko večerjico. O filozofskem kontekstu animalistične etike v poeziji Jureta Detele in Miklavža Komelja bo predavala Branislava Vičar. Dogodek bo v prostorih Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka (Ob železnici 8 v Mariboru). ( jmc)

Fluorescentni klopi in kulturne puščave, Večer, 11. januar 2014

S Paulom Destieujem in Guillaumom Stagnarom, umetnikoma iz Marseilla, ki za deset dni spreminjata podobo Trga Leona Štuklja


Andrej Petelinšek
Francoska umetnika Guillaume Stagnaro in Paul Destieu pred zgradbo SDK, ki ima med 10. in 20. januarjem povsem spremenjeno fasado, ampak samo v mraku
Fluorescentni Umwelt se imenuje svetlobna intervencija francoskega umetnika Guillauma Stagnara, ki je celotno fasado bivšega SDK spremenil v živ svetlobni ambient. Fluorescentne svetilke v praznih pisarniških prostorih pričnejo v večernih urah utripati po nadziranih algoritmih. Opremljene z natančnim urnim mehanizmom in programom za sinhronizacijo so zmožne avtonomnega vedenja, hkrati pa jih umetnik strogo nadzoruje. Fluorescentni Umwelt je (začasna) invazija električnega sistema zgradbe bivšega SDK. Kafkovsko navdahnjena intervencija Stagnara spreminja brezimno arhitekturo v živo tvorbo in poskrbi za njeno nočno metamorfozo.

Fluorescentne cevi so se uradno prižgale sinoči na vseh oknih nekdanjega SDK. "Malce heretično delujejo," pravi Stagnaro. Celotna zgradba je bila vržena iz tira. "Sistem, ki krmili vse to, je zapleten, na vsaki neonki je majhna škatla, ki je programirano elektronsko vezje, čisto mali računalnik, ki sem ga sam sprogramiral in ga zasnoval, da bi deloval na katerem koli električnem sistemu. Tukaj so neonke, lahko pa bi bil tudi programiran za ugašanje in prižiganje hladilnika ... Je orodje za umetniško pisavo, ki pomaga intervenciji v prostor, da ga spremeni. Majhne škatle pa delujejo kot mali električni paraziti, ki zajedajo zgradbo. To je kolonija malih organizmov, ki se hranijo z elektriko in igrajo s svetlobo, ko zaide sonce."
Poznate nekdanjo namembnost te zgradbe, je bilo prvo vprašanje Stagnaru, ko smo se dobili pred njo v času priprav intervencije. "Poznam, nekdanja služba za davke, knjigovodstvo. Ampak danes je le eno nadstropje naseljeno, vse drugo je že leta strašljivo prazno. Tudi načrte o novi galeriji, ki bi bila tu, poznam, in zdijo se mi odlični. S strateškega in kulturnega vidika se mi zdi to dobra rešitev, lokacija je centralna, kar privablja mimoidoče, pravi Paul Destieu, predstavnik asociacije Otto-prod in kurator razstave ob Simoni Vidmar iz Umetnostne galerije Maribor. "Je pa trg žalosten s samimi bankami, stavba SDK je čudovita v notranjosti in kot arhitektura, nekako brutalno socrealistična, a te betonske zgradbe iz socialističnih časov morate ohraniti, prenoviti, ker gre za zelo lepo arhitekturo. In kolikor slišim, sploh niso zaščitene," nadaljuje Paul, ki Maribor redno obiskuje že sedem let.

Most med tehniko in umetnostjo
"Spremeniti hočem ta kraj in videti, kako se obnaša publika. Projekt Umwelt nikakor ni hermetičen, saj ima močno sporočilo nagovarjanja publike na javnem kraju. Seveda pa ni klasična kulturna praksa, temveč eksperimentalna," pravi Stagnaro, ki je končal študij lepih umetnosti na univerzi v Aix-en-Provenceu. Otto-prod je močno povezan z njo. Po diplomi je bil dve leti rezidenčni umetnik v Nemčiji, v ZKM - Zentrum fur Kunst und Medientechnologie v Karlsruheju, v meki elektronske umetnosti. Sodeloval je z mnogimi umetniki, zdaj je profesor na univerzi v Aixu. Ukvarja se s praktičnimi, teoretičnimi in špekulativnimi raziskovanji kibernetike ter ustvarja digitalna umetniška dela in instalacije. Vrsto let sodeluje tudi s številnimi umetniki, za katere dizajnira in producira računalniške, robotske in elektronske sisteme.
"Guillaume je resnično 'junak' te umetnosti pri nas, saj sam izdeluje vse elektronske platforme za svoja dela pa tudi za druge umetnike. Predstavlja most med tehniko in konceptualno umetnostjo," pove Paul, "mnogi umetniki morajo za elektronsko podporo svojih projektov najemati inženirje. Težko je umetniku komunicirati s tehnikom, inženirjem."
"Imam srečo, da imam tehnične kompetence, saj sem ekonomsko neodvisen in lahko razvijam svoje delo. S financami, ki jih prejmem za tehnološko podporo, ki jo ponujam kolegom, financiram svoje lastne projekte," je dejal Guillaume, ki ga zanima politični, socialni, filozofski kontekst tehnološkega sveta danes. Ne zanima ga tehnika zaradi tehnike.
Koncept projekta Fluorescent Umwelt izhaja iz temeljnega dela etologije Pohod v svet živali in ljudi (1934) Jacoba Jochanna von Uexkūlla. 1864. leta rojeni baltsko-nemški biolog, ki se je ukvarjal z živalsko psihologijo in kibernetiko življenja, je v svojem delu razvil idejo o Umweltu, o tem, da ima vsako živo bitje svoj lastni univerzum, ki mu podeljuje smisel. Vsako živo bitje ima drugačno percepcijo sveta in živi v svojem svetu. Programirani objekti, ki so v naši družbi vseprisotni, s svojo sposobnostjo zaznavanja sveta in odzivanja nanj ustvarjajo nove pomene realnosti, podobno kot je nekoč etologija omogočala nove razumevanje živega sveta okoli nas. "Vsi tehnični pripomočki danes živijo kot inteligentni mali organizmi, kot insekti. Klop (francosko tique) se je imenovala tudi moja razstava lani poleti v mariborski galeriji Hladilnica - KC Pekarna, z Lucienom Gaudionom sva predstavila razstavni dvojec Wave Ways. "Klopa sem predstavil kot telo elektronskih naprav, ki lahko vklapljajo in izklapljajo elemente električnega sistema. To je bil prvi zametek Fluorescentnega Umwelta. 21 fluorescentnih luči je bilo kot zdaj na fasadi SDK priklopljenih na obstoječi električni sistem galerije Hladilnica. Klop je sposoben čakati osemnajst let na plen, slep je, le tri čute ima, ko začuti feromone v živali, se spusti nanjo. In se hrani z njeno krvjo. Ima izjemno omejeno percepcijo sveta, ki pa zadošča za življenje, reprodukcijo in dolgoživost. Moja intervencija je podobna klopu. Deset dni bodo moji 'klopi' parazitirali SDK," pravi Guillaume. Intervencija bo delala samo ponoči, vezana je na mrak. Tudi javno razsvetljavo na trgu smo za deset dni ugasnili."
Otto-prod prestopa meje
Paul Destieu kot sodelavec fundacije Otto-prod, ki je v Mariboru v Pekarni navzoča od leta 2006, je povedal, da so doslej sodelovali že s Kiblo, Umetnostno galerijo Maribor, Pekarno. ''Vedno najdemo neke sinergije tukaj, zdaj že poznamo pomembne kulturne odločevalce. Podpirala sta nas in nas še vedno tudi slovensko ministrstvo za kulturo in MOM, pa tudi mesto Marseille.
2011. smo prvič sodelovali z UGM, prestopali smo meje, tudi v Franciji sodelujemo včasih z velikimi institucijami. Otto-prod nima stalnega prostora v Marseillu, nenehno smo v gibanju, sodelujemo z mnogimi mednarodnimi partnerji, kar nam omogoča dinamizem. Organizirali smo že menjavo umetnikov, videast in performer Jaša in Mark Požlep sta bila v Marseillu preko organizacije Otto-prod, tudi Vladimir Nikolić je prišel, sicer srbski umetnik, a spoznali smo se v Mariboru," razlaga Destieu.
Otto-prod je francosko združenje, ki je aktivno na področju sodobne umetnosti. Ustanovljeno je bilo z namenom promocije, produkcije in širjenja kulturnih spodbud in dogodkov s področja sodobne umetnosti v Evropski uniji. Združenje s sedežem v francoskem Marseillu razvija širok nabor programov, vključno s festivali, razstavami in rezidencami. Združenje Otto-prod od septembra 2006 v Mariboru in širše v Sloveniji razvija projekt La Vitrine, ki se je do danes razširil v tujino, zlasti v Marseille. Razvija ga v sodelovanju s Pekarno Magdalenskimi mrežami.
EPK Marseille-Provence 2013:
Ni bilo slabo
Oba prihajata iz Marseilla, ki je bil lani evropska prestolnica kulture z 90 vključenimi občinami Provanse in najvišjim proračunom. Kako jo ocenjujeta kot umetnika, ki sta sodelovala pri njej, in kot meščana?
Stagnaro: "Ni bilo slabo, bilo je ambiciozno, ljudje z idejami so si lahko dali duška. Marseille je premagal v konkurenci za EPK Lyon in Bordeaux. Problem je, ker v Marseillu nimamo mestne kulturne politike."
V Mariboru je tudi nimamo.
Stagnaro: "Imamo športno politiko in vse druge, kulturo pa vodijo različne marsejske asociacije. Kandidaturo za EPK so zelo skrbno pripravili, problem pa je, da so po dogodkih nekatere povsem izrinili in jih pozabili. Infrastruktura, ki jo je spodbudil EPK, vsaj posredno, je izjemna. MuCem, Muzej evropske in sredozemske civilizacije, je krasna pridobitev. In tudi živi v okolju, odprl je mesto proti morju. Doslej je bilo marsejsko pristanišče povsem zaprto za prebivalce, zdaj je z novim muzejem odprt dostop k morju. Tega mesto samo ne bi moglo financirati, če ne bi pristopila država."
Destieu: "La Friche la Belle de Mai je kompleks - nekdanja tobačna tovarna, skladišče sladkorja -, ki je bil povsem prenovljen in je pomembna pridobitev. Celo okolje se je spremenilo. Dejavnosti, ki so se naselile v njem, od delavnic, kinematografa, radiev, vplivajo daljnosežno na soseščino in širše. Polno prostorov za sodobno umetnost se je odprlo v mestu."
Kakšno je bilo ravnovesje med klasično in sodobno umetnostjo?
Stagnaro: "Ogromno sodobne umetnosti je bilo, največ. Marseille nikoli ni bil pomemben center 'klasične' muzejske umetnosti."
Destieu: "Marseille je posebno mesto v Franciji, na robu. Je edino mesto, v katerem so topovi usmerjeni v mesto, ne proti morju. Nekaj samodestruktivnega je v tem. Marseille je najstarejše mesto v državi, 2600 let je staro. Tega mesta se je nacionalna oblast zmeraj bala, nekakšna paranoja do tukajšnjih prebivalcev vlada od nekdaj."
Stagnaro: "Ob osmih zvečer ni več metroja, ki bi povezoval revne severne četrti s središčem mesta. Mestne oblasti nočejo, da bi ljudje iz deprivilegiranih okolij prihajali v središče mesta. Hecno mesto je, revno in agresivno, a tudi bogato."
Destieu: "Umetniki ne najdejo veliko podpore v institucijah v mestu, centralizacija pa vse odtegne, pritegne v Pariz. EPK 2013 je ogromno prinesel, turizmu zlasti. Slab sloves umazanega, agresivnega, s kriminalom zastrupljenega mesta je malo omiljen. Smo mesto nogometa, Zinadine Zidane je tukaj rojen. EPK se je vsekakor splačal, to je mogoče reči. Bilo pa je katastrofalno vodenje. Prvi generalni direktor EPK Marseille-Provence 2013 Bernard Latarjet, ki je začel dosje za kandidaturo in zmagal, je bil kulturni svetovalec Mitterranda, velika osebnost. Edina dobra poteza marsejskega župana je bila, da je pritegnil Latarjeta. Županova raven kulture pa je na popolni ničli. Pomembno je, da kultura ugaja, to je njegovo vodilo. Mesto je bilo od nekdaj kulturna puščava. Prostor v gledališču si si zagotovil s plačilom vstopnice za nogometno tekmo. Teater je blizu stadiona."
Evroskeptika sta?
Stagnaro: "Ne, še vedno sem Proevropejec. Treba je ohraniti in nadaljevati idejo združene Evrope, a problem je zgolj ekonomsko vodenje, ki ni ne politično ne socialno vzdržno. Ampak zavreči idejo Evrope bi bilo nesmiselno."
Destieu: "Res je vodenje Evrope ta čas striktno ekonomsko, Evropa v svojem bistvu ni več demokratična. To je problematično. Svoboda kulturnih izmenjav, bogastvo kultur pa je nekaj, kar je treba ohranjati vseskozi. To, kar se nam dogaja tukaj, v Mariboru, v Pekarni in drugod, je utelešenje najboljšega, kar nam ponuja evropsko povezovanje. Tako kot naša generacija lahko odkriva nova okolja Evrope, je resnični privilegij. Odkrivamo tudi zgodovino teh okolij, kako sva recimo spoznavala odnos vseh generacij tukaj do Tita. Nepozabno poučno odkritje."
MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK

Zaveza za kulturni program je očitno padla v vodo, Večer, 10. januar 2014

Poziv kulturnih ustvarjalcev in organizacij Mestni občini Maribor k pripravi lokalnega programa kulture

Osemnajst kulturnikov se je včeraj javno podpisalo pod poziv, v katerem med drugim poudarjajo, da občina - konkretno župan Andrej Fištravec in direktor pristojnega urada za kulturo Danijel Sajko - ni uspela vzpostavitvi delovne strokovne skupine, ki bi vodila pripravo lokalnega programa kulture, in se odgovornost za to zgolj prelaga iz ene instance na drugo, kar pomeni, da zaveza, ki so jo dali pred štirimi meseci, ne bo uresničena v predvidenem roku, torej v šestih mesecih.

Podpisniki opozarjajo na novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, ki je med drugim lokalne skupnosti obvezala, da sprejmejo svoj lokalni program za kulturo za obdobje štirih let, čemur so še posebno zavezane slediti mestne občine. Dokument je pomemben, pišejo podpisniki, saj ministrstvo za kulturo občinam, ki ne bodo imele izdelane strategije, ne bo dovolilo črpanja evropskih sredstev, ki bodo na voljo v programskem obdobju 2014-2020. Prav za to bi se morali odločevalci pri kulturni politiki priprave lokalnega programa kulture lotiti resno in odgovorno.
"Kmalu bodo minili štirje meseci od srečanja, ki je na pobudo nevladnih organizacij povezalo kulturne ustvarjalce in predstavnike kulturnih nevladnih in javnih organizacij ter institucij, strokovno javnost in predstavnike mestne oblasti z namenom, da spregovorijo o pomenu priprave strategije razvoja kulture v mestu in od predstavnikov občine o načinu in rokih priprave dokumenta. Sodelujoči so si bili edini, da je lokalni program kulture za prihodnji razvoj mesta na tem področju potreben. Odgovori, ki so bili podani, so bili za udeležence v tistem trenutku zadovoljivi, še več, od najvišjih predstavnikov občine, ki so odgovorni za področje kulturne politike, je bila podana celozaveza o pričetku procesa priprave lokalnega programa kulture, ki naj bi luč sveta ugledal v prihodnjih šestih mesecih," pišejo kulturniki. In pozivajo vodstvo občine, da njim in celotni zainteresirani javnosti v najkrajšem možnem času predstavi vsebinski in terminski načrt priprave lokalnega programa kulture za obdobje 2014-2018, skupaj s strokovno in zainteresirano javnostjo pa začne proces njegove priprave. "Ob tem želimo predstavniki nevladnih organizacij s področja kulture ponovno opozoriti, da smo v želji in potrebi, da se kulturna politika v mestu, še posebno po projektu EPK 2012, začrta z večletnim strateškim dokumentom, z vso zavzetostjo in v obliki neplačanega dela sodelovali pri elaboratu za pripravo lokalnega programa kulture in s tem prispevali k pomembnemu delu celotnega dokumenta," spomnijo podpisniki z željo, da želijo delovati v okolju, v katerem imajo javno izrečene zaveze najvišjih predstavnikov oblasti težo in terjajo tudi odgovornost za njihovo uresničevanje. Takšna kultura političnega diskurza naj postane pravilo in ne izjema.

Poziv so podpisali Domen Kozole, Združenje Vinilija, Dušan Hedl, Subkulturni azil Maribor, Goran Potočnik Černe, Misel v praksi, zavod za usposabljanje, izobraževanje in svetovanje Maribor, Janja Zdolšek, Zavod za kulturo Maribor, Katja Beck Kos, producentka v kulturi, Društvo Hiša, Maja Arzenšek, Maja Malus Azhdari, producentka in režiserka; organizacija MITRA, Marjan Laznik, Društvo ljubiteljev fotografije, Marko Ornik, samozaposlen v kulturi, uho; oko: Zavod za umetnost in tehnologijo Maribor, Mira Muršič, ZULK, Mojca Kasjak, Plesna izba Maribor, Petra Hazabent, samozaposlena v kulturi in v imenu društva Nagib, Ramiz Derlić, Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez, Rene Puhar, Društvo za razvoj filmske kulture, Srđan Trifunović, Kino Udarnik, Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže, Zoran Petrovič, Moment, Aleksandra Žorž, Zofijini ljubimci. (pz)

Kaj so pomenile vstaje, Večer, 10. januar 2014

V Premislekih vstajništva o uličnih mobilizacijah v Mariboru in valu vstaj po vsej Sloveniji, ki je prerasel meje solidarnosti z Mariborčani

Marko Vanovšek

Nina Pohleven, avtorica enega od člankov, ter urednika knjige Simona Zavratnik in Andrej Kurnik.

Zadnja izdaja Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ) je v celoti posvečena vstajništvu, ki se je konec leta 2012 rodilo v Mariboru, nato pa dobilo vseslovensko razsežnost. Pogovor z avtorji, ki so prispevali svoje premisleke vstajništva pod skupnim naslovom Nesimo jih vun!, bo sicer danes ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru, urednika pa sta nastajanje časopisa javnosti predstavila že včeraj. Andrej Kurnik, sourednik, izpostavlja, da se pri premislekih o vstajništvu kažeta predvsem dve dimenziji: "Socialna, za katero se zdi, da je bolj izrazita v Mariboru, in politična s svojo heterogenostjo." Pravi še, da so s knjigo odprli razpravo, "s katero skušamo priti do skupnega jezika ter umestiti vstaje v Sloveniji v globalni interes". Odkrili so namreč številne podobnosti, dileme in vprašanja, ki so se v tem času pojavili tudi drugod po svetu. Številka poleg besedil domačih avtorjev prinaša tudi prevode ter tri recenzije knjižnih del, ki govorijo o vstajah. V naslednjih razpravah se nameravajo poglobiti še v lokalno naravo slovenskih vstaj. Ugotavljajo pa še, da so večji del ljudi, ki so od začetka sodelovali pri vstajah, zdaj čuti odtujene vstajniškemu gibanju.

Naredili so tudi Sestavljanko za dekriminalizacijo vstaj, ki je nastala v okviru aktivistične raziskave skupine Svoboda vstajnikom. Gre za dokument, ki na osnovi intervjujev s pridržanimi, aretiranimi, kazensko ovadenimi in priprtimi na tretji mariborski vstaji popisuje policijsko represijo in sodne procese proti obtoženim ter želi družbeno sankcionirati policijsko in sodno nasilje nad vstajniki. "Zbrane imamo izjave fantov, ki so bili več kot mesec dni priprti in na neki način talci države, njihov pripor pa je imel predvsem zastraševalno vlogo za druge," zaključuje Kurnik.

Tudi avtorji prispevkov v novi številki ČKZ so bili aktivno udeleženi pri vstajah, pravi sourednica Simona Zavratnik. Njihova dela so razdelili v pet sklopov. Na prvo, centralno mesto so dali vstaje v Mariboru, dotaknili pa so se tudi turških vstaj in taborjenja pred ljubljansko borzo. V teoretskih refleksijah uporov so obravnavali tudi nasilje na vstajah, ki je bilo izrazito prav v Mariboru. Zavratnikova poudarja, da so se ob vstajah pojavile tudi konkretne vsebinske zahteve, "prinaša številne nove ideje, ki zdaj že vstopajo v prostor politike, poleg univerzalnega temeljnega dohodka so tu še zadruge, kooperative, nove alternativne oblike zaposlovanja ...". Poleg pogovora z avtorji vstajniške številke ČKZ bo danes ob 19. uri v Vetrinjskem dvoru nekaj vstajnikov predstavilo svojo zgodbo, po 21. uri pa bo še koncert več kot 15 lokalnih in drugih glasbenih izvajalcev. Na prireditvi bodo zbirali tudi prostovoljne prispevke v podporo vstajnikom, ki so bili obsojeni na mariborskem sodišču.

Uršula Godec

Projekt korejske umetnice, Večer, 27. december 2013

Drevi ob 18. uri se bo na malem odru Narodnega doma predstavila rezidenčna umetnica GuestRooma Maribor, pianistka in skladateljica Ji Eun Moon iz Južne Koreje. Njen opus del zajema vrsto kompozicij in performansov. Svoj projekt, ki ga pripravlja v rezidenci SobaZaGoste, definira kot interdisciplinarno delo, preplet vizualnega giba plesalca in reakcije med nastopajočimi ter rezultatom, ki prihaja iz zvočnikov v improviziranem okolju predhodno domišljene kompozicije.

mbk

O pogospodinjenju žensk, Večer, 20. december

Zofijini ljubimci v sodelovanju z Mladinskim informacijsko-svetovalnim centrom Infopeka danes v upravni stavbi KC Pekarna ob 18. uri pripravljajo zadnje letošnje srečanje v okviru jesenskega cikla predavanj Delo-kapital-komunizem. Na predavanju Po socializmu le tema demokracije: restavracija kapitalizma in pogospodinjenje žensk bo govorila Lilijana Brucar, docentka na oddelku za anglistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. V ponedeljek, 23. decembra, ob 18. uri Infopeka sicer v svojih prostorih pripravlja še potopis Med zemljo in zrakom. Svoje izkušnje s službo stevardese pri družbi Emirates bo predstavila Meta Bobnar.

Jasmina Cehnar

Varne točke v Mariboru, Večer, 18. december

Zveza prijateljev mladine Maribor (Razlagova 16), Mladinski center Osmica (Glavni trg 24), Mladinski kulturni center Maribor - Kulturni inkubator (Koroška cesta 18), Zavod Pekarna - magdalenske mreže - MISC Infopeka (Ob železnici 16), Zavod PIP (Gosposvetska cesta 83), KIT Kibla (Glavni trg 14), Pionirska knjižnica Rotovž (Rotovški trg 6), Lekarna Tabor (Ljubljanska ulica 9), Adriatic Slovenica (Jadranska cesta 30), Čajnica Čajek ( Slovenska ulica 4), Akvarij-terarij (Ulica heroja Staneta 19), Krizni center za mlade (Trubarjeva ulica 27), Nova KBM - poslovalnica Centrala (Ulica Vita Kraigherja 4).

Andreja Kaučič

Obsojeni na prostovoljstvo, Spekter, december

Na spodnji povezavi celotni članek, Obsojeni na prostovoljstvo, avtorja Matic Ganc in Aja Lovrec.

http://publikacije.dostop.si/spekter/december2013/

"Ne razglašam, da sem hetero", Večer, 10. december

Mladinski informacijskosvetovalni center Infopeka pripravlja delavnico Jaz ne razglašam, da sem hetero, kjer se bodo ukvarjali z vprašanjem, ali heteroseksualci svoje spolne usmerjenosti res ne razglašajo javno in ali res nimajo svojih parad ponosa. Delavnico, ki bo 16. decembra med 16. in 18. uro v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru), bosta pripravila Eva Gračanin in Mitja Blažič iz Društva informacijski center Legebitra. V četrtek, 19. decembra, prav tako med 16. in 18. uro pa bodo pripravili še pogovorno delavnico o alkoholu in drugih drogah, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo. Delavnico bosta pripravili Anja Mihevc in Simona Šabić iz Združenja DrogArt.

Jasmina Cehnar

"Včasih se ti zdi, da si v paralelnem svetu", 7dni, 4. december

Urška Breznik, v. d. direktorja Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka, je tista, ki se ji zdi enakost med bitji nekaj povsem naravnega in logičnega, pa sploh ni edina. Koncept socialne demokracije ima v Sloveniji vse več podpornikov, kajti očitno je, da je s kapitalizmom nekaj hudo narobe.

"Na sobotnem zboru sem imela občutek, da nismo daleč od Grčije in Zlate zore."

- Naziv direktorica vam nekako ne pristoji. Se poistovetite z njim?
"Joj, ne. To je pač naziv, ki ga moraš imeti. Društvo ima predsednika, zasebni zavod ima pa direktorja. Ampak naša organizacija deluje čisto horizontalno, brez hierarhije sploh v odnosih, morda obstaja po odgovornosti. Tako da se sploh ne istovetim s tem nazivom."

- Leto 2013 je bilo za Slovenijo eno najbolj prelomnih, odkar smo dobili državo. Ampak zdi se, da smo ob koncu leta na istem kot pred vstajami. Kje se je izgubil vstajniški duh?
"Morda sprememb v političnem smislu na lokalni in državni ravni res ni, zagotovo pa nismo na istem, kar se tiče političnega nestrankarskega udejstvovanja ljudi. Morda se to še ne vidi tako očitno, a vseeno je veliko več ljudi kot kdajkoli prej vključenih v razne pobude, skupine, v različne aktivnosti. Seveda so nekatere nastale zato, da bodo delovale v okvirih, v katerih poteka sedanja uradna politika. Jih je pa nekaj zelo prodornih, zelo močnih, z zelo radikalnimi idejami - radikalno jih pojmujem kot zelo pozitiven koncept, pomeni, da greš v bistvo problema in ga rešuješ - in te rešitve bodo dolgoročno prinesle potrebne spremembe. Bodisi na lokalni ravni bodisi širše. Večina pobud, ki so se po svoji vsebini in delovanju izkazale za kakovostne, delujejo od lokalnega navzven, se povezujejo s sorodnimi mednarodnimi akterji. To bo zagotovo prineslo dolgoročne rešitve."

- Kje so sedaj Istanbul, Madrid, Brazilija? Tudi tukaj, v isti mreži?
"Seveda je odvisno od tega, katero gibanje gledamo. Če govorimo o Iniciativi mestni zbor, samoorganiziranih četrtnih skupnostih, ki je v Mariboru najbolj močna, deluje v sedmih četrteh in uvaja principe samoorganiziranosti, ki so znani že iz Brazilije oziroma iz drugih skupnosti v Evropi, mislim zlasti Španijo. Potem pa je tukaj Iniciativa za demokratični socializem, ki pa se povezuje z močnimi levimi gibanji Front de Gauche, Die Linke, Levi blok, Siriza ... In ta mednarodni upor je nekaj, kar lahko dejansko spremeni sistem.

Danes sem bila na zavodu za zaposlovanje, zaradi programa javnih del, ki ga izvajamo v naši organizaciji. Nagovarjali so nas, organizacije, da moramo biti malo bolj tržno usmerjeni, se malo ukvarjati s tržnimi dejavnostmi, korak za korakom prispevati k temu, da se bo reševala kriza. Tako nas oblastniki tako na državnem kot na občinskem nivoju prepričujejo z izredno pokroviteljsko držo, s preživetimi koncepti in ukrepi. To je dokaz, da občine in država ne dohajajo tega, kar se dogaja v civilni družbi, kakšne oblike povezovanj nastajajo, kakšni načini razmišljanja in delovanja se razvijajo. In le tako, da se ta gibanja povezujejo in ustvarjajo močna gibanja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, le to bo pripeljalo do konkretne sistemske spremembe. In to se bo dogajalo zelo silovito. V Sloveniji so zelo močni ustvarjalni intelektualni in energični posamezniki in smeri delovanja. Včasih je čisto drug svet, ko si v družbi s temi ljudmi, in potem greš na zbor prebivalcev mestne četrti Magdalena, ki ga je župan sklical v soboto na temo romske restavracije. Zdi se ti, da si v paralelnem svetu. Po eni strani s silovitostjo nastajajo nove oblike delovanja, razmišljanja, ki se povezujejo, po drugi strani pa seveda imaš nekaj, za kar ne moreš verjeti, da še obstaja. Prežitki, kot so denimo rasizmi, neokolonializmi, seksizmi, nekonservatizem ..."

- Ampak ta dva svetova se bosta morala vseeno na neki točki srečati, če naj bi nastale spremembe.
"Nevarnost seveda obstaja. Na sobotnem zboru sem imela občutek, da nismo daleč od Grčije in Zlate zore in me je res zelo pretreslo. Tudi ko Pekarna Magdalenske mreže izvaja delavnice kritične pismenosti po srednjih šolah, je ne glede na to, ali gre za gimnazijo ali strokovno šolo, prisotna nestrpnost do Romov pa tudi do migrantov, pred nekaj leti smo se na primer pogovarjali o integracijski hiši. Prihaja generacija mladih ljudi, ki ima te rasizme ponotranjene in ti niti niso več latentni, po drugi strani pa imamo skupine mladih, ki se pridružujejo gibanjem, kot je IMZ ali pa Delavsko-punkerska univerza ali IDS, tako da v nekem trenutku bo verjetno prevladala ena. Seveda upam, da ta druga, ki deluje v smeri pravičnosti."

- To je gibanje mladih, ki hodijo po robu. Večinoma so v prekerju, do kdaj bodo imeli moč za revolucijo. Kajti ko si enkrat reven, je verjetno več ne zmoreš.
"Večina nas je res prekercev, a mislim, da ti, ki so sedaj vpeti v ta gibanja, izhajajo prav iz tega zavedanja, da so prekerci. Mislim, da je to tisto, kar jim daje zalet. In ti ljudje, kar jih poznam, mislim, da ne bodo v nobeni situaciji prenehali sodelovati. V enem trenutku se bodo morda malo zamenjale vloge in bodo nekateri malo bolj aktivni, drugi malo manj in bodo znotraj gibanja prevzeli druge stvari. Znotraj teh gibanj obstaja močna solidarnost in ne bo se zgodilo, da bi se nehalo delati, ker se bo stanje poslabšalo. Vendarle izhajamo iz zavedanja, da je slabo in da bo še slabše."

- Kaj pa nasploh situacija mladih v Sloveniji? Na političnem nivoju se veliko govori, a ukrepov ni.
"Če bomo sledili navodilom in smernicam, ki prihajajo iz Evropske unije, se ne more zgoditi nič konkretnega niti smiselnega. Tako na ravni EU kot na nacionalni in lokalni ravni smo priča zelo reakcionarnim oblikam delovanja. Tudi vse smernice, ki jih dobivamo za ravnanje z mladimi, pa tudi kateremkoli drugem področju, so sto, dvesto let za tem, kar bi bilo danes v resnici pomembno. Danes imamo na eni strani mlade, ki so izjemno aktivni in se zavedajo, da je skupnostno delovanje in solidarnost tisto, kar bo v prihodnje rešilo našo družbo, po drugi strani pa mlade, ki so zelo kapitalistično usmerjeni. Razloge za zadnje lahko iščemo tudi v tem, da so mladi z vseh strani napadeni z informacijami, ki jih spodbujajo, da se prodajajo na trgu dela, da so fleksibilni. Veliko mladim je samo po sebi razumljivo, da se bodo prilagodili vsem zahtevam, ki jih bo potencialni zaposlovalec postavil, in se jim to sploh ne zdi vprašljivo. Obstaja resna nevarnost, da mladi zapadejo v komercializacijo samega sebe, fleksibilnost, trženje. Po drugi strani pa vidim veliko nevarnost tudi v - predvsem je to prisotno v Sloveniji - porastu gibanja novodobne duhovnosti, ki pa je spet škodljiv. Vem, da se veliko mladih ukvarja s tem. Obiskujejo razne delavnice osebnostne rasti in podobno. Ampak tovrstno razmišljanje ne presprašuje sistema, ampak vso pozornost usmerja na posameznika. In posledično gradiš na sebi v čisto egoističnem smislu, ne postavljaš pod vprašaj širšega koncepta, ne preizprašuješ ideologij, ne preizprašuješ sistema. Tudi to je še ena oblika kapitalističnega trženja samega sebe. "Bodi čim boljši, ti si tisti, ki si odgovoren za to, kar se ti bo zgodilo. Tvoja karma je tisto, zaradi česar nimaš službe." Mnogi govorijo o tem, da so mladi danes apatični, ampak jaz tega ne prepoznavam kot apatičnost samo po sebi, temveč je povezano s prejšnjimi razlogi. Zakaj niso aktivni v nekih civilnih iniciativah, se ne borijo za družbene spremembe? Prav zaradi tega, ker so skozi razne dejavnosti preveč okupirani sami s sabo."

- Povedali ste že marsikaj čez naš šolski sistem. Tudi ta vzgaja najprej individualiste.
"Večina se nas strinja, da je bolonjska reforma pomenila velik korak nazaj pri našem izobraževalnem sistemu. Zaradi same kakovosti študija, preobremenjenosti profesorjev, strokovnih sodelavcev in drugih, ki delajo na univerzah. Po drugi strani pomeni komercializacijo univerz, komercializacijo izobraževalnih ustanov na splošno. Sedaj morajo šole iskati donacije, nov predlog zakona naj bi še dodatno spodbujal plačljiv študij ... To so stvari, ki gredo očitno v napačno smer. Že spodbujanje mladih, za katero vrsto študija naj se odločijo, da bodo uspešni, pojavlja se prepričanje, da so mladi, ki ostajajo v Sloveniji, v bistvu zgube. Da tisti mladi, ki želijo nekaj narediti iz sebe ali pa so že uspešni, bodisi sredi dvajsetih ustanovijo neko podjetje bodisi gredo v tujino. Z vsemi tistimi, ki ostajajo v Sloveniji in so po možnosti še humanisti, pa je očitno nekaj zelo narobe. Tak način razmišljanja, zlasti v šolstvu, v sistemu, ki bi moral dajati poudarek na znanju kot vrednoti sami po sebi - posebej mislim na široko humanistično znanje -, se znanje reducira na ozke kompetence in veščine. Biti mora uporabno. Medtem pa to široko znanje, ki ti omogoča, da presprašuješ kontekste in ideologije, ni več vrednota in se njegov razvoj zanemarja."

- Veliko se ukvarjate s prostovoljstvom. Iz izkušenj - kako priti do tistih mladih, ki jih ne žene ravno močna želja po široki izobrazbi?

"Pekarna Magdalenske mreže se res že okoli 15 let ukvarja z organiziranim prostovoljskim delom. Promocija prostovoljskega dela je postala v zadnjih letih tudi zelo popularna tako v Sloveniji kot v EU, predvsem zaradi krize. In v zadnjih letih velikokrat opozarjamo na to, da prostovoljstvo ne sme postati izgovor za to, da se država umakne zlasti iz socialne sfere in reče "saj za to pa imamo prostovoljce, spodbujajmo prostovoljstvo med mladimi in vsemi generacijami, da si bodo pomagali", medtem pa se bo sistem lepo umaknil. Tako bomo dobili cel kup ljudi, ki bodo opravljali delo, ki bo sicer etično ovrednoteno, monetarno pa ne. Moramo se zavedati, da je prostovoljstvo zelo ranljivo in hitro pade v to past, zato je treba to vedno znova poudarjati. Seveda to ustreza zahtevam neoliberalne ideologije, prav zato, ker rešuje instant težave, ne ponuja pa trajne rešitve."

- Na primer? Konkreten primer?

"Zlasti na socialnem sektorju se država vedno bolj umika. In ker je tukaj največ potreb, je tudi največ prostovoljcev, ki pa lahko ponudijo neke res zelo instant rešitve. Da sploh ne govorim o humanitarnih akcijah, ki so tudi neki prežitek. Ne zato, ker ne bi želeli takoj in sedaj pomagati ljudem, ampak zato, ker se tako ne rešuje težav sistemsko. Podobno je z brezdomstvom. To se ne rešuje tako, da jim župan enkrat na leto da večerjo. Velik problem nastopi tudi, če se javni zavodi ali celo občine brez posebej sprejetih prostovoljskih programov poslužujejo pomoči prostovoljcev. Mene je tudi zelo zmotilo prostovoljstvo v okviru Evropske prestolnice kulture. To so programi, ki so bili dobro financirani, imeli so denar za zaposlitve, potem pa se ljudi vabi v prostovoljsko delo, za nagrado pa dobijo proste vstopnice in majice. Podobno je pri olimpijskih igrah, kjer naberejo množico prostovoljcev, češ "si pa res lahko srečen, da si prostovoljec pri olimpijskih igrah, to je enkraten dogodek, tu se vsa ljudstva združijo", ko pa v resnici vemo, da za olimpijskimi igrami stojijo ogromne količine denarja, da so sporne zaradi nacionalizmov, seksizmov, komercializacije itd."

- Kako priti do uporabnikov? Kdo so vaši uporabniki?
"Po eni strani je povpraševanje po prostovoljski pomoči vse večje zaradi gospodarske in socialne krize, kar opažamo tudi v naši organizaciji. Zlasti pri povpraševanju za brezplačno učno pomoč in povpraševanju po druženju za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkih ali depriviligiranih ozadij. Povezujemo se s centri za socialno delo, svetovalnimi centri, skozi več aktivnosti zelo dobro sodelujemo z Mladinskim domom Maribor. Otroci, ki tam živijo, zelo radi sodelujejo z našimi prostovoljci. Se pa za prostovoljstvo ljudje odločajo iz zelo različnih razlogov. Morda zato, ker dobijo za to točke na srednji šoli ali fakulteti. Včasih res ne vemo, kaj bi s tem. Nekateri se nam potem pridružijo še naslednje leto in še naslednje, ko ne potrebujejo več teh točk. Jih pa opozarjamo, naj ne ostanejo samo pri prostovoljstvu, da je treba narediti korak dalje v smeri sistemskih sprememb. Velikokrat prihajamo tudi do tega, da je prostovoljstvo izkoriščano. Mnoge fakultete zahtevajo od študentov prostovoljsko prakso, ampak vsi vemo, da ne gre za prostovoljsko prakso, ampak brezplačno. Javni zavodi morajo, če želijo izvajati program prostovoljskega dela, sprejeti poseben program, ki to omogoča, pa se velikokrat zgodi, da ga ne. Potem morajo prostovoljci opravljati dela, ki bi jih morali opravljati zaposleni. Prostovoljsko delo pa nikoli ni tisto, ki ga opravlja zaposleni, zlasti ne po sistemizaciji delovnih mest, kot jih imajo javni zavodi. Tega je ogromno."

- Kdaj lahko prostovoljec prepozna, da je izkoriščan?
"Zagotovo takrat, kadar ni podpisal dogovora s prostovoljsko organizacijo oziroma kadar mu organizacija niti ni predstavila etičnega kodeksa organiziranja prostovoljstva, ki velja na nacionalni ravni. Vsaka organizacija, ki izvaja tako delo, je podpisnica tega kodeksa. In če prostovoljec čuti, da so kršene njegove pravice, lahko stopi pred etično komisijo pri Slovenski filantropiji."

- Vse bolj glasna je Iniciativa demokratični socializem (IDS). Kdo ste? Koliko vas je?

"To je iniciativa, ki si prizadeva za spremembo sistema, za spremembo iz kapitalizma v demokratični socializem, saj smo prepričani, da znotraj kapitalizma, ki je povzročil krizo, v kateri smo, ker je to pač naravno stanje kapitalizma, da so občasno krize. Ta je pač ena izmed hujših kapitalističnih kriz, ne moremo živeti človeku dostojnega življenja, hkrati so vse spremembe na področju varstva okolja nesmiselne v kapitalizmu, saj je vse podvrženo trgovanju in trženju. Tudi vse druge rešitve, ki jih predlagata trenutna vlada in EU, so neobstojne, netrajnostne in bodo vodile v še težje življenjske situacije ljudi. Kapitalizmu bo vedno najpomembneje večanje profita.

Iniciativa ima sedaj nekaj čez 2000 podpornikov, glavna ideja je, da se širi kot gibanje, ideja, ki se ji lahko ljudje pridružijo, če se seveda strinjajo z njo. IDS ima razdelan program, prvi del programa je predstavil razvojne modele za izhod iz krize za EU in Slovenijo, sedaj se regionalno predstavlja, saj se želi širiti. V tednu od devetega decembra bo predstavitev tudi v Mariboru. Povezuje se z mednarodnimi gibanji, udeležuje se konferenc, izmenjujemo izkušnje ..."

- So s tem vstajniška gibanja dobila svojo obliko in kdaj boste stopili tudi na politični parket?
"Načeloma se IDS ni identificiral kot vstajniško gibanje. Gre za gibanje, ki je nastalo iz Delavsko punkerske univerze in somišljenikov. Nastalo je iz čiste nuje po spremembi, je pa zelo domišljeno. Predvidoma se bomo nekoč, ko bomo menili, da je gibanje dovolj močno, da ima dovolj podpornikov, izoblikovali tudi v stranko, ampak zagotovo to ne bo stranka v klasičnem smislu, z enim voditeljem. To je že sedaj zagotovo. A sedaj je pomembno, da se gibanje regionalno širi, da se prepoznavajo ideje in se veča mreža podpornikov."

Maribor
- Kje je sedaj Maribor? Imamo vstajniškega župana, ki so ga pa očitno ugrabili.

"Vstajniškega župana nimamo, vprašanje, če je to sploh kdaj bil. Zakaj je tako, je težko povedati, ker vse poteka zelo netransparentno in morda je prav v tem pravi razlog. Imamo sicer Vstajniški sosvet, na katerem je župan vsakič prisiljen štiri ure sedeti z občankami in občani ter s predstavniki vstajniških skupin, ki mu postavljajo vse težja vprašanja. Vemo sicer, da za župana ni pravnoformalno zavezujoč, kar je župan že sam povedal. Zavezujoč je moralno-etično, ampak tudi tukaj še nismo videli konkretnih dejanj, ki bi lahko to potrdila.

Zagotovo pa je čutiti spremembo v Mariboru predvsem pri aktivni udeležbi ljudi. Poleg protestov, ki se organizirajo, in upam, da se bodo še, je na teoretični ravni pomembno tudi delovanje Zofijinih ljubimcev, drugače pa tudi aktivnosti nekaterih vstajniških skupin. Izpostavila bi zlasti Iniciativo mestni zbor (IMZ), ki deluje po principu samoorganiziranosti, od spodaj navzgor. Ljudje s tem prispevajo k lokalni skupnosti. Navadno se začne pri zelo majhnih problemih, ki so specifični za določeno četrt, se pa vedno na vsakem naslednjem zboru pojavijo zahteve in tudi predlogi za ukrepe, ki so usmerjeni širše. Gre za opolnomočenje ljudi. Do sedaj smo več kot 20 let bili navajeni, da so za nas reševali probleme odločevalci ali pa jih pač niso. Če jih niso, smo se sprijaznili s tem. Namen Iniciative mestni zbor je prav v tem, da se ljudje ponovno zavedo, da imamo moč, da jih je treba vprašati, kaj si želijo. Ker ti zbori temeljijo na enakopravnosti in skupnih dogovorih, je to zelo dober filter, da ne nastajajo diskriminacije, kar je izjemen način za to, da se ljudi ponovno vzgoji in opolnomoči, da se zavejo, kako pomembni sta solidarnost in skupno pritiskanje na oblast. IMZ je sicer pripravil tudi participatorni proračun kot koncept javnega soupravljanja in predlog spremembe statuta MOM."

- Drugi problem je kulturna politika v Mariboru. Maribor nima lokalnega programa za kulturo.
"To se mi zdi eden izmed ključnih problemov Maribora, saj posledično ne ve, kaj bi z določenimi stavbami v mestu ali pa deli mest, infrastrukture se ne vzpostavlja, ne ve se, kako bi spodbujali delovanje nevladnih organizacij in javnih zavodov na področju kulture, kje bi lahko bile točke, kjer bi se lahko srečale. Potem pridemo do neumnosti, ko enkrat govorimo, da naj bi bila KC Pekarna obnovljena, drugič pa, da ne bo. Če bi mesto imelo vizijo, bi vedeli, kaj s temi stavbami, ulicami. Ker se moramo prilagajati nacionalnim in evropskim smernicam, mladinska politika v mestu spodbuja reakcionarno in ne progresivno ravnanje mladih v nekih novih oblikah dela. Tukaj je občina izredno zadaj. Skozi razpise se na primer organizacije, ki delamo z mladimi, spodbuja, da razvijajo programe, kako reševati brezposelnost mladih. In potem jih milijon ponuja delavnice, kako pisati življenjepise, kako se predstaviti delodajalcu. Vmes so take neumnosti! Denimo, da moraš opazovati, kako se obnaša on, in se potem ti tako obnašati. Imeti moraš družbeno zaželene odgovore celo o tem, katera barva ti je najljubša. Hkrati pa se s takšnimi razpisi prelaga odgovornost države oziroma občine na predvsem NVO-polje. Civilna družba je že davno šla naprej, občina pa živi v svojem zelo zaprtem svetu, sploh nima občutka, kaj se dogaja."

- Ste tudi velika zagovornica pravic živali. Zakaj se nekaterim, pravzaprav verjetno kar večini, zdi to tako nenavadno?
"Ne vem! Živali so v sistemu, v katerem živimo, torej kapitalizmu, poblagovljene. So objekt, ki ima tržno in uporabno vrednost za človeka, tržijo in oglašujejo se enako kot vsako tržno blago. S tem ko nekemu bitju priznavaš, da je sprejeto v enakovredno moralno sfero, presežeš antropocentrizem, iz katerega izhaja speciesizem. Živali namreč niso sredstvo za doseganje človeških ciljev, ampak so cilj same po sebi. Samo po sebi umevno je tudi, da so vse oblike diskriminacije med seboj povezane. Če se boriš za osvoboditev neke skupine izpod jarma pritiska, ne moreš hkrati podpirati podjarmljenja druge skupine, ki je potisnjena na rob ali pa sploh nima svojega glasu. Mislim, da morajo vsa gibanja za pravičnost delovati z roko v roki. Veganstvo v našem društvu Za živali! razumemo kot politično gibanje, gibanje za pravičnost. Je pa veganstvo vedno bolj uzurpirano in zlorabljeno s strani new age gibanja oziroma promocije zdravega življenjskega sloga in tako odlično ustreza kapitalističnemu sistemu, ki lahko primerno trži ustrezne produkte, ki se ponujajo veganom. In ponovno smo priča temu, da se težišče z živali prenese na človeka. Veganstvo je nujno potrebno razumeti kot politično gibanje in je kot tako edino načelo, ki je skladno s spoznanjem, da imajo živali lastno (inherentno) moralno vrednost in niso dobrine za človeško uporabo."

- Ne znamo se postaviti niti za svoje okoljske pravice. Se nam zdi to res tako tretjerazredna tema?
"Uničevanje okolja je inherenten del značaja in logike današnjega sistema produkcije in distribucije, to je kapitalizma, ki ima samo en cilj, maksimizacijo profita. Kapitalizem je sistem, ki naravo razume le kot vir surovin za izkoriščanje in napajanje gospodarske rasti. Narava se tretira predvsem kot nekaj, kar ima uporabno vrednost za človeka, in ne kot nekaj, kar je cilj samo po sebi. Hkrati pa je dejstvo, da vsa okoljska degradacija pomeni tudi slabšanje življenjskega okolja ljudi. In to se slabša tistim skupinam ljudi, ki že tako ali tako živijo slabše. Saj vidimo, bogate države izvažajo odpadke v države tako imenovanega tretjega sveta, velike multinacionalke privatizirajo zemljo, vodo ... Vse te stvari prizadenejo naravo in tudi življenjsko okolje ljudi, ki so že prizadeti. Posledice razvrednotenja okolja tako ne prizadenejo vseh ljudi enako in še dodatno povečujejo razredne razlike ter zaostrujejo družbene napetosti. Današnja kriza je ekonomska, družbena in okoljska. Nujno je treba preseči miselnost, da je v času gospodarske krize razmišljanje o okolju drugorazredna stvar."

ANDREJA KUTIN

Slabo je in še slabše bo.

Večina mladih je prekercev.

"Kapitalizmu bo vedno najpomembnejše večanje profita."

Obnova Pekarne še čaka, Večer, 28. november

Mariborska občina je zaradi nezmožnosti pravočasne izvedbe odstopila od projekta obnove Hladilnice in Lubadarja; sofinanciranje bo skušala pridobiti na naslednjem razpisu

Marko Vanovšek

Tri leta je imela občina za Lubadarja zagotovljenih 1,1 milijona evrov, a se ni zgodilo nič.

Kulturni center Pekarna kljub poletni ihti s pridobivanjem soglasja uporabnikov še ne bo doživel začetka druge in tretje faze prenove. Mariborska občina je odstopila od pogodb, sklenjenih za obnovo Hladilnice in Lubadarja, kompleksov znotraj centra mariborske alternativne kulture. Odločitev so sprejeli, ker jim kljub izrecni prošnji in pojasnjevanju o pomenu ter prioritetni vlogi izvedbe investicij za MOM gospodarsko ministrstvo ni podaljšalo roka za koriščenje evropskega denarja. Rok za izvedbo projekta bi se iztekel konec tega leta, ga pa je ministrstvo od leta 2010, ko je občini odobrilo sofinanciranje, že dvakrat podaljšalo. V času prejšnje mestne oblasti je investicija obstala na mrtvi točki, nova občinska oblast pa jo je na začetku mandata postavila med prioritetne projekte. Pri tem je obnovo vezala na soglasje uporabnikov Pekarne, ki ga je po burnih reakcijah in kar nekaj zapletih tudi dobila, nato pa v rebalans proračuna ni umestila potrebnega občinskega sofinanciranja, saj je pričakovala omenjeno podaljšanje roka izvedbe del.

Ker ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) vlogi ni ugodilo, je zagotovljenih 1,8 milijona evrov zdaj splavalo po vodi. Ob tem v občini poudarjajo, da se bodo s projektom prijavili na naslednji, osmi javni poziv in da poteza nikakor ne pomeni izgube evropskega denarja. "Pričakujemo namreč, da se bo izračunal nov delež," možnost, da na novem zapisu dobijo več (ali pa manj) denarja, kot jim ga je bilo za obnovo Pekarne dodeljenega doslej, predvidevajo v občini. Kakršnihkoli zagotovil, da bo nova kandidatura na javnem pozivu uspešna, MOM uradno nima. Je pa mariborski župan Andrej Fištravec prejšnji teden na javnem predavanju o prihodnosti Maribora povedal, da je odstop od investicije, nato pa ponovna prijava projekta "strategija, ki jo predlagajo ljubljanski uradniki".

"Občina ni uspela zagotoviti, da se aktivnosti v okviru projektov izvedejo v rokih, ki ne bodo ogrožali črpanja evropskih sredstev, zaradi česar MGRT aktivnosti iz pogodb ni moglo podaljšati oziroma prenesti v kasnejše časovno obdobje," so svojo odločitev obrazložili v ministrstvu. Od tam so še sporočili, da bodo javni poziv objavili predvidoma do konca letošnjega leta. Pri tem bodo vsi upravičenci v enakovrednem položaju, po prvih ocenah bo na voljo 20 milijonov evrov, so še dejali. V primeru uspešne kandidature bi se prenova lahko začela najhitreje marca prihodnje leto, vendar v Pekarni razvoj dogodkov spremljajo s skepso. "To je odlašanje za nedoločen čas. Žal mi je, da se je to zgodilo. V Pekarni smo ogromno energije vložili v doseganje konsenza," ni najbolj optimističen Ramiz Derlić, vodja kulturnega društva MC IndiJanez. Da so mariborski alternativci že vajeni obljub politikov in večnega statusa quo, še dodaja, in da bi se bilo treba pogovoriti, kako bo s Pekarno v prihodnje. Še najboljše bi bilo, da občina glede na vedno nove zamike pri realizaciji projekta sama, v obliki investicijskega vzdrževanja, pristopi k postopni in finančno manj potratni obnovi, razmišlja sogovornik.

                                                                                                                                   Jasmina Cehnar

Kreativna preobrazba čevljev, Večer, 27. november

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju s Salonom uporabnih umetnosti pripravlja kreativno delavnico preobrazbe čevljev, na kateri bodo udeleženci svoj stari par čevljev spremenili v zanimivo modno obuvalo ali okras za domačo polico. Brezplačna delavnica, ki jo bo vodila Polona Poklukar, članica oblikovalske ekipe kooperative Peron, bo tri zaporedne četrtke, 5., 12. in 19. decembra, med 17.30 in 19.30 v Salonu uporabnih umetnosti (Glavni trg 1 v Mariboru). Udeleženci, ki se morajo predhodno prijaviti po elektronskem naslovu infopeka@infopeka.org, naj s seboj prinesejo par čevljev, gumbe, verižice, zapestnice, okrasne trakove in druge drobnarije, ki bi jih lahko uporabili za popestritev izdelka. 

Jasmina Cehnar

Delati z mladimi, Večer, 15. november

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka pripravlja za mladinske in vzgojno-izobraževalne delavce, prostovoljce, aktiviste in vse, ki se srečujejo z mladimi, izobraževanje za uspešno delo in življenje z mladimi. Predaval bo Milko Poštrak s Fakultete za socialno delo, med drugim o tem, na kakšne načine mlade pritegniti za aktivno udejstvovanje v družbeno angažiranih oblikah delovanja. Brezplačno predavanje bo v četrtek, 21. novembra, med 10. in 14. uro v prostorih Infopeke (Ob železnici 8). Interesenti se morajo prijaviti do 18. novembra na elektronski naslov infopeka@infopeka.org.

Jasmina Cehnar

Vse manj upanja za dokončno obnovo Pekarne, Večer, 9. november

Marko Vanovšek

Hladilnica in Lubadar bosta morala še nekaj časa počakati z obnovo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo namreč ni podaljšalo roka za izvedbo druge in tretje faze obnove mariborske Pekarne, za kar so bila na voljo evropska sredstva. Na MOM so se obrnili na ministrstvo z novo prošnjo in upajo, da jim bo le uspelo.
Po zaključku prve faze, v okviru katere so v nekdanji upravni zgradbi uredili mladinski hotel, pisarno Mladinskega kulturnega centra Maribor in prostore za nevladne organizacije, se je prenova Kulturnega centra Pekarna v letu 2011 ustavila, V drugi in tretji fazi, za kateri ni jasno kdaj ali če se bosta sploh začeli, je na vrsti obnova objektov Lubadar in Hladilnica, za kar je občina dobila na voljo evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Rok za izvedbo obeh faz je bil konec leta 2011, tega pa so nato podaljšali na konec letošnjega leta, a ker se gradbena dela še niso začela, bo prekoračen tudi ta rok.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so povedali, da roka ni moč podaljšati. Kot so pojasnili, bi bilo podaljšanje rokov za izvedbo in prenos sredstev mogoče le, v kolikor bi bil v izvajanju projektov narejen napredek, pa še takrat podaljšanje ne bi moglo biti daljše kot do konca leta 2014. "Ker napredka ni bilo, projekta prav tako nimata izbranih izvajalcev del, je ministrstvo v oktobru 2013 občini predlagalo odstop od obeh projektov in njuno prijavo na 8. javni poziv za razvoj regij, ki ga bo ministrstvo objavilo predvidoma še letos," so povedali na ministrstvu, kjer ocenjujejo, da bi se na ta način lahko obnova Hladilnice in Lubadarja zaključila do sredine leta 2015.
Župan Andrej Fištravec se s tem odgovorom ni zadovoljil, zato je konec prejšnjega meseca poslal na omenjeno ministrstvo "dopis za utemeljitev razlogov finančne in časovne spremembe roka za obnovo". Na uradni odgovor še čaka.
Tako je torej vedno manj upanja za skorajšnje nadaljevanje obnove Pekarne, čeprav je vodstvo občine letos poleti zaradi tega močno pritisnilo na sedanje uporabnike teh prostorov. Skupina uporabnikov Hladilnice in Lubadarja sprva ni privolila v načrtovano prenovo, Fištravec pa brez njihovega soglasja ni hotel v izvedbo projekta. Ko so naposled le dosegli kompromis, s katerim se je takrat po navedbah občinskih predstavnikov zelo mudilo, pa je zadeva potihnila in, kot kaže, obstala na mrtvi točki. 

Polona Petrena

Spletno uredništvo,sta

O pisanju, strpnosti in stresu, Večer, 7. november

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka ta mesec pripravlja delavnico kreativnega pisanja Na valu domišljije. Namenjena je tistim, ki pišejo zgodbe in pesmi, pa tudi tistim, ki jih pisana beseda ne privabi najbolj, bi pa radi nekaj ustvarili in se ob tem zabavali. Delavnica, ki jo bo vodila psihologinja Maruša Cvek, bo 18. novembra med 16. in 19. uro v prostorih Infopeke, Ob železnici 8 v Mariboru. 25. novembra bo v prostorih Infopeke, prav tako med 16. in 19. uro, še delavnica o spodbujanju medsebojnega sodelovanja in strpnosti Na valu strpnosti. Delavnico bo izvajala psihologinja Sara Atanasković. Delavnica o stresu in sprostitvenih tehnikah pa bo 2. decembra. Psihologinja Lucia Klasinc bo govorila o definiciji stresa, krivulji odziva, povezavi med sproščanjem in stresom ter vplivom stresa na organizem. Prijave za vse tri delavnice sprejemajo na naslovu infopeka@infopeka.org. 

Jasmina Cehnar

Prostovoljstvo, Net TV, 6. november

Na spodnji povezavi celotna oddaja o prostovoljstvu, ki je bila 4. 10. 2013:

http://www.net-tv.si/videogallery/magnet-prostovoljstvo-30-11-2013/

Almanah 48. Festival Borštnikovo srečanje

Žonglerske delavnice, Večer, 29. oktober

Pod okriljem Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka se novembra v dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna začnejo brezplačne žonglerske delavnice z izkušenimi inštruktorji. Prva delavnica bo 13. novembra med 16. in 19. uro, naslednja 20. in zaključna 26. novembra, predhodno se je treba prijaviti na elektronski naslov infopeka@infopeka.org. Infopekovci v torek, 5. novembra, med 15. in 20. uro v svojih prostorih pripravljajo še dvodnevno delavnico za mladinske delavce Spodbujanje ustvarjalnosti in pozitivne komunikacije med mladimi, ki jo bo vodila Vesna Likovnik Gorjup. Delavnica zajema delo na sebi v okviru skupinske dinamike, ki temelji na tehnikah dramske, plesne in glasbene terapije. Prijave sprejemajo na prej navedenem elektronskem naslovu.

Jasmina Cehnar

Performirana konferenca za pešce za odzivno javnost: “Dragici Marinič zdravja in miru”, Dnevnik TV Maribor, 21. oktober

Na spodnji povezavi del Performirane konference za pešče za odzivno javnost: “Dragici Marinič zdravja in miru” (od 14.50 naprej)

 

https://www.youtube.com/watch?v=B2hClAGyofI#t=969

Od tukaj se odhaja, Večer, 21. oktober

Zabava, fitnes, nekaj tudi gledališče se zdi, da so okvirji zanimanja večine mariborskih študentov, ki so ne nazadnje produkt časa, sistema, a tudi odsev že dolgo trajajoče stagnacije mesta

Dvajset tisoč je študentov, ki so vpisani na Univerzo v Mariboru. Od teh jih vsaj 5000 tukaj biva, okoli 500 letno pa jih s študentsko izmenjavo pride še iz tujine. Deset od desetih, ki jih ustavimo v središču mesta, brez oklevanja odgovori, da jih mesto ne pritegne, kaj šele obdrži njihovo pozornost. So le na mimobežnici med domom in fakulteto - posedanja na soncu ob kavicah ali pivu so redka, kosila samo v restavracijah na bone, če ni treba doplačati, obiski koncertov, kino, gledaliških, kaj šele lutkovnih predstav za odrasle eksotična izjema. Poljudnoznanstvena predavanja, da jih sicer zanimajo, a zanje najpogosteje izvedo, ko so že mimo ... Je krivo mesto? So apatični študentje? Se na ulicah sploh čuti utrip univerze ali o univerzi v mestu govorijo le pozlačeni pokrovi? Mnenja so deljena.

Kje so vsi ljudje?

Trije osamelci sedijo pred Gledališko kavarno. Ko začnemo pogovor, se smejijo: "Z zaprtjem Happy peka je vse prazno. Glavni trg je postal totalno brezzvezen, živi samo še Grajski. Kje so vsi ljudje?" se sprašuje Anja Mauko, študentka mariborske Fakultete za strojništvo. Da ni raznorodnega koncertnega prostora, kot ga ima denimo Ljubljana v Kinu Šiška, kjer bi lahko prisluhnili kvalitetnemu rocku, reggaeju, tudi indie rocku, skoraj vsi vprašani potarnajo najprej. Pekarna jim ni všeč, ker "je zanikrna, pajzl, kjer moraš vsakič pogledati, kam stopiš, kaj šele, da bi si upal na stranišče, na Štuku pa Kingstoni," so kritični. "Le Poštna ulica je živa, vabi, toda ko bo stisnil mraz, nas tudi tja ne bo vleklo. Pa saj nočemo ne vem kaj," pogled študentov na mesto odpira Žiga Časar, ki prav tako obiskuje strojno fakulteto, "že kvalitetnega kitarista v zanimivem lokalu bi bili veseli. Samo da se nekaj dogaja, da privabi ..." Študentski abonmaji v gledališču jih zanimajo, zatrjujejo, čeprav je res, "da se na glas s tem ne hvališ, saj te kolegi v večini začudeno gledajo". Odpor do gledališča pripišejo srednješolskim izkušnjam, "kjer so nas ob kulturnih dnevih mučili z duhamornimi proslavami, amaterskimi monologi in zelo dolgočasnimi predstavami", zatrjujejo, in nekje vmes je zamrlo zanimanje.

Delo je sužnjelastniško

Študentom se vse bolj pozna tudi finančna stiska. Ni redko, povedo, da se odpovedo udeležbi na dogodkih samo zato, ker nimajo denarja. Šest od desetih jih je z ZUJF-om izgubilo štipendijo, kar pomeni vsaj 100, 150 evrov manj na mesec, časa, da bi delali, pa je malo. "Še najtežje je," pove Mariborčan Gregor Veniger iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, "da so študijske obveznosti razdrobljene čez ves dan in vsaj zagotovo te okupirajo dopoldan, ko je ponudba največja".

Kljub gospodarstvu na tleh se študentsko delo še vedno dobi, saj je sorazmerno s ponudbo padlo tudi povpraševanje. Število študentov, ki v Mariboru bivajo, se je zaradi zelo ugodnih subvencioniranih prevoznih stroškov skorajda prepolovilo, vse bolj pa se širi še študij na daljavo. "Kdor želi delati, še vedno lahko. Drži pa, da se je spremenila struktura dela," pove Marjan Krajnc, direktor Študentskega servisa. Dela ne izbirajo, povedo naši sogovorniki. "Ampak moram povedati, da je odnos naših delodajalcev do študentov res že blizu sužnjelastniškemu, za vodo in kruh. Zdaj raje čez vikend pomagam v gostilni v Avstriji," pove Maja. Ker je lastnik prijazen, človeški, ni pikolovskosti in delaš z veseljem, nadaljuje. Tudi v prihodnje, ko bo iskala zaposlitev, se v Mariboru ne vidi. Da razvoja in priložnosti za mlade ni, "ker se v mestu predvsem sanja o milijonih in ne o delu, s katerim bi do njih prišli. Zato se od tukaj odhaja. Kdor je priden, gre v Avstrijo, kdor pameten, naprej. Ostali bodo le tisti, ki izbire nimajo," razmišlja tudi Krajnc.

Da je pasivnost v Sloveniji že daleč nekje zamenjala proaktivnost pri vseh generacijah, ne le pri študentih, razmišlja še Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor. Zato je v bistvu sploh ne preseneča, da študentje "postanejo aktivni le takrat, ko se jim kratijo njihove 'pravice'. Vsaj v kampusu opažamo, da se družijo v manjših, zaprtih skupinah znotraj študentskih društev, najbolj so opazne zabave ob torkih in sredah, potem tudi to dogajanje zamre." Kot dobri gospodarji so se že tako prilagodili, tako Divjak-Mirnikova, da jim ponujajo sobe za zabave, kjer se lahko družijo in ne motijo drugih. "Seveda tudi drugačne vrste zabave ne manjka, ki včasih preraste okvirje dovoljenega," nezadovoljno razkrije direktorica. Okupirani so tudi njihovi fitnes centri in UŠC Leona Štuklja. Ker bi od študentov pričakovali tudi širšo razgledanost, so se nedavno aktivno povezali še s slovenskim narodnim gledališčem in lutkovnim gledališčem. Kako uspešni so bili, podatkov še nimajo, iz gledališča pa nam zadovoljni potrdijo, da je vpis od lani narastel kar za sto odstotkov, medtem ko jih lutke še niso pritegnile. Z dobrim obiskom obštudijskih dejavnosti, od glasbenih, dramskih skupin, zborov ..., se pohvalijo tudi nekatere fakultete.

Ideal človeka ni več
povezan z izobraženostjo

Na neudejstvovanje študentov v družbenoangažiranih dogodkih ali pri kakovostnih kulturnih dogodkih, ki jih Maribor vendarle ponuja (če naštejem samo nekatere: Kino Udarnik, Živa dvorišča, glasbeni, gledališki, likovni in  drugi dogodki, Iniciativa Mestni zbor, Center avtonomne in alternativne produkcije ...), pa je, po mnenju Urške Breznik, v.d. direktorice Pekarne-magdalenske mreže, treba pogledati z več vidikov. Izpostavi predvsem dva: pomanjkanje kakovostnega humanističnega zaledja v mestu in šolstvo na prostem trgu oziroma nekakovostni izobraževalni sistem, "ki spodbuja razmišljanje mladih, da ideal človeka ni več povezan z izobraženostjo, ustvarjalnostjo in samostojnim mišljenjem, široko humanistično razgledanostjo, ampak jim v glavo vceplja, da je vednost pomembna samo, če je koristna in uporabna za njihovo prostituiranje na 'trgu dela'. V družbenem okolju, kjer so mladi priča dekulturaciji in dezintelektualizaciji, ni čudno, da sposobnost mišljenja in preizpraševanja kontekstov nimata več smisla."

Mladi, ki se vendarle udeležujejo predavanj in delavnic s področja kritične pismenosti, pogosto izpostavljajo, kako redko imajo priložnost prisluhniti družbenokritičnim idejam in njihovemu zgodovinskemu razvoju, kritični so tudi do svojih sovrstnikov, za katere menijo, da se veliko premalo družbeno angažirajo, ne prebirajo kakovostne literature ali obiskujejo kulturnih ali izobraževalnih dogodkov. Breznikova vidi problem zlasti v tem, "da tovrstna izobraževanja z new age gibanjem in z različnimi praksami, ki smo jih na Zahodu priredili razumevanju osebnega napredka, depolitizirajo sistemske probleme, promovirajo potrošništvo in fleksibilnost mladega človeka na trgu dela. Hkrati ponujajo nov individualistični okvir, zaradi katerega se ta ukvarja predvsem sam s sabo. Politične posledice skrajnega individualizma pa so: nezmožnost razmišljanja o sistemskih problemih, ker verjamemo, da je za vse odgovoren posameznik, kar predstavlja tudi velik odmik od solidarnostnega in skupnostnega delovanja."

Urška Kereži

Pomoč za mladostnike z motnjami hranjenja, Večer, 16. oktober

Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka tudi letos pripravlja psihosocialno pomoč za mladostnice in mladostnike z motnjami hranjenja. V skupini bosta mladim z motnjami hranjenja ponujeni podpora in strokovna pomoč, k sodelovanju v skupini pa so vabljeni tudi njihovi starši in drugi bližnji. Informativni sestanek v novem šolskem oziroma študijskem letu bo v četrtek, 24. oktobra, ob 17. uri v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru).

V mesecu oktobru infopekovci v svojih prostorih pripravljajo še cikel brezplačnih izobraževanj za uspešno delo in življenje z mladimi, namenjen vsem, ki se ukvarjajo z mladino. Zanimivo bo predavanje Rajsko otroštvo - peklensko mladostništvo, ki se bo dotaknilo pasti permisivne vzgoje, na sporedu bo 17. oktobra med 10. in 12. uro. Vsakoletni seminar Spodbujanje kritičnega odnosa mladih do informacij pa bo 25. in 26. oktobra med 10. in 18. uro. Gre za seminar, kjer se udeleženci naučijo kritične pismenosti. 

Jasmina Cehnar

Persona non grata, Večer, 15. oktober

Zanimivo dogajanje v Infopeki: učna pomoč, grški večer, aktivizem in ustvarjalne delavnice 
Po brezplačno učno pomoč se lahko mladi tudi letošnje šolsko leto obrnejo na Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka. Kdor ima z določenim šolskim predmetom preglavice, naj svoje težave čim prej sporoči na elektronski naslov infopeka@infopeka.org ali na telefonsko številko 041 481 246. Pomagali mu bodo prostovoljci, sporočajo iz Infopeke.

Zanimivo bo sicer v prostorih Infopeke (Ob železnici 8 v Mariboru) v sredo, 16. oktobra, ob 20. uri, ko bosta Grški info večer in radikalna poezija na turneji. Aktivistični pesniški kolektiv Persona non grata, ki se bo na turneji ustavil tudi v Mariboru, bo namreč predstavil situacijo v Grčiji, samoorganiziranost lokalnih skupnosti, vzpon Zlate zarje in evikcije skvotov v Grčiji, beseda pa bo tekla tudi o vstajah v Sloveniji.

V Infopeki bodo za mlade med 15 in 30 leti ustvarjalne delavnice angleškega jezika, ki bodo potekale skozi kreativne in emancipatorne metode učenja. Prvo srečanje bo v torek, 29. oktobra, ob 16. uri. Prijaviti se je treba do 25. oktobra na omenjeni elektronski naslov. Infopekovci sicer s svojimi projekti sodelujejo tudi v bivšem Casinoju, sedaj Salonu uporabnih umetnosti na Glavnem trgu 1. Tam bo že jutri, v petek, ob 20. uri možno spoznati rezidenčno umetnico Milijano Istijanović. Njeno umetniško delo je sled intimnih razmišljanji in je odraz njene lastne realnosti in namišljenih notranjih svetov.

Jasmina Cehnar

Obnova še pod vprašanjem, Večer, 8. oktober

Pekarna, center mariborske alternative, letos še ne bo dobila nove podobe; ali se bo to sploh kdaj zgodilo, je zdaj odvisno od ministrstva




Županstvo je usodo prenove Hladilnice (na posnetku) in Lubadarja najprej 
predalo v roke njenih uporabnikov, zdaj pa gospodarskega ministrstva. 
(Sašo Bizjak)

Potem ko je mariborska občinska uprava pod županom Andrejem Fištravcem za investicijsko prioriteto določila obnovo Kulturnega centra Pekarna in se je s pridobitvijo soglasja uporabnikov tega središča alternativne kulture neznansko mudilo, projekt vsaj letos še ne bo stekel. Občinska oblast namreč projekta v rebalans proračuna ni umestila oziroma je zanj zagotovila le 90.000 evrov.

Razlog je najbrž izpraznjena mestna blagajna in dejstvo, da je bil rebalans namesto sprva načrtovanega julija sprejet šele konec septembra. Skratka prepozno, da bi bilo do letošnjega 31. decembra, ko se izteče rok za črpanje odobrenih evropskih sredstev, možno izpeljati razpis za izvajalca gradbenih del in hkrati dokončati dela na Lubadarju in Hladilnici, objektih, vključenih v drugo fazo obnove Pekarne. Na vprašanje, ali so projekt opustili, so na mariborski občini sicer odgovorili, da so na ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo posredovali predlog za podaljšanje sofinanciranja in roka izvedbe v prihodnje leto.

Ali bodo občinski predlog upoštevali, na ministrstvu še niso mogli razkriti. "Vlogi za spremembo dinamik in rokov za zaključek projektov sta v obravnavi. Prizadevali si bomo, da bosta čim hitreje obravnavani," so sporočili iz Ljubljane. Povedali so še, da jih je MOM zaprosila, da se rok za izvedbo in prenos neizkoriščenih sofinancerskih sredstev za Hladilnico podaljša v leto 2014, za Lubadarja pa celo v leto 2015. Če bo ministrstvo občinskemu predlogu dalo zeleno luč, bo skrajni rok za dokončanje del in črpanje evropskih sredstev prestavljen že tretjič. Občina je namreč z nekdanjo službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pogodbo za 705 tisočakov visoko sofinanciranje Hladilnice in 1,1 milijona evrov vredno sofinanciranje Lubadarja podpisala že konec novembra 2010, od takrat pa so bili zaradi podaljševanja rokov vsako leto podpisani aneksi.

Kaj se dogaja s Pekarno, se ta čas sprašujejo tudi njeni uporabniki, začudeni, da je glede projekta vse potihnilo, potem ko se je na pragu poletja v zvezi z njim dvigalo precej prahu. Župan je namreč investicijo vezal na soglasje alternativcev, ti pa so imeli zaradi različnih interesov in tudi časovnih pritiskov veliko težav z usklajevanjem. Na koncu so sicer obnovo podprli, a pod številnimi pogoji. Potem ko so se z županom sestali in mu svoje zahteve tudi predali, z občine ni bilo več glasu, pravi Ramiz Derlić, vodja MC Indijanez. "Glede na vso paniko sem pričakoval, da se bodo že tekom poletja nadaljevala srečanja in usklajevanja. Čakali smo na odziv občine, mislili smo, da stvari tečejo, in ugotovili, da ne," je še razmišljal Derlić in napovedal, da se bodo pekarnarji v kratkem najbrž znova sestali in premleli dogajanja v zvezi s prenovo njihovega domicila.

Jasmina Cehnar