Članek/intervju z Urško Breznik, mentorico prostovoljcem v Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru Infopeka

V mariborski dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna bodo danes obeležili mednarodni dan boja proti nestrpnosti.
Ob tej priložnosti bo Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor s podelitvijo nagrad zaključila že tretji natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti, ki ga je zbirala v okviru projekta 100 ljudi 100 čudi. "Namen akcije ni samo zbiranje sloganov proti nestrpnosti in spodbujanje kreativnega pisanja. V praktičnem delu projekta namreč mlade tudi vabimo v družbo z drugačnimi, s pripadniki drugih kultur, navad, da tako na neposreden način izkusijo drugačnost in jo tako lažje sprejemajo," je dejala koordinatorica projekta Tadeja Dobaj. Letošnja tema je bila "Kulturna pestrost na domačem dvorišču". Tako so na štirih lokacijah v Mariboru skozi delavnice, kulinariko, glasbo, ples, in drugo, mladim predstavili srbsko, makedonsko in romsko kulturo ter jih hkrati spodbujali, da napišejo slogan.
Generalna skupščina Združenih narodov je pred trinajstimi leti sprejela deklaracijo o temeljih za strpnost in razglasila 16. november za mednarodni dan strpnosti. Kot poudarjajo v ZPM, je ta tudi eno temeljnih vodil njihovega vsakodnevnega delovanja, zato bodo s projektom 100 ljudi - 100 čudi nadaljevali tudi prihodnje leto. Najboljše lanske slogane so natisnili na majice in jih oblikovali v radijske oglase, tudi za letošnje pa bodo skušali poskrbeti, da v javnosti ne bodo ostali preslišani.
Motnje hranjenja so v zadnjem času vse bolj pogost pojav med mladimi. V Mladinskem informacijsko-svetovalnem centru Infopeka ponujajo osebam, ki imajo motnje hranjenja, in njihovim svojcem ter drugim bližnjim različne oblike pomoči: možnost vključitve v skupino za pomoč dekletom z motnjami hranjenja, individualno svetovanje za tiste otroke in mladostnice/ke, ki se iz kakršnih koli razlogov ne želijo priključiti skupini, in individualno svetovanje za starše in druge bližnje.
Otrokom in mladostnikom z motnjami hranjenja ter njihovim staršem ponujajo v prvi vrsti razumevanje, podporo, strokovno pomoč in priložnost, da spoznajo, da s svojim problemom niso osamljeni. Prisotnost staršev, prijateljev, partnerjev, sodelavcev, profesorjev in drugih bližnjih osebe z motnjami hranjenja je zelo pomembna, saj so prav oni pomemben motivacijski dejavnik pri okrevanju. Informativni sestanek bo danes ob 16. uri v prostorih Infopeke.
V Infopeki v letošnjem šolskem letu organizirajo tudi šolo za starše z motom Kako pomagati otroku pri učenju. Starši so tisti, ki lahko v mnogih primerih pomagajo otroku preprečiti neugodne posledice šolskega neuspeha, vendar velikokrat ne vedo, kako. Šola za starše bo potekala v obliki brezplačnih delavnic, kjer bodo starši dobili nasvete, kako pomagati otroku, da se nauči učiti, seznanjeni bodo z različnimi tehnikami, nasveti, vajami za večjo zbranost, boljše pomnjenje, dobili bodo osnovne informacije o možnih oblikah pomoči oziroma kje poiskati pomoč. Starše in druge bližnje otrok med 6. in 15. letom starosti vabijo na informativni sestanek, ki bo jutri, v torek, ob 16. uri v MISC Infopeka, Ob železnici 16, v Mariboru (tel. 02 300 68 50, 041 481 246).
Maribor se pridružuje praznovanju mednarodnega dneva prostovoljstva mladih, in sicer s Festivalom prostovoljstva, ki se bo dogajal vse do petka. Na Trgu svobode poteka danes dogodek z naslovom "Ustavi se! Pridi na čaj!", kjer mladi prostovoljci predstavljajo svoje delo in mimoidoče vabijo v svoje vrste. Glavni namen festivala je, da se mladim prostovoljcem zahvalijo za nesebično pomoč, dobro voljo, predvsem pa vztrajnost, ki jo med letom radodarno izkazujejo pomoči potrebnim. Praznovanje je hkrati namenjeno promociji prostovoljnega dela mladih, osveščanju javnosti o njihovih aktivnostih in povabilu mladim, da se jim pridružijo. V Mariboru sicer v 19 organizacijah deluje več kot 2.000 prostovoljcev, starih od 15 do 30 let. Največ humanitarnega dela pa opravijo na zdravstveno-varstvenem področju.
Prostovoljci so tisti ljudje, ki namenjajo svoj čas, svoje sposobnosti in znanje za najrazličnejše projekte, vsem pa je skupno, da v zameno za svoje delo ne pričakujejo materialne koristi. Obstaja ogromno različnih aktivnosti prostovoljstva, od pomoči pri učenju, skrbi za starejše občane, varovanja pravic manjšin, zbiranje prispevkov za naravne katastrofe, do skrbi za pravice živali in še bi lahko naštevali.
Razlogov za prostovoljstvo je veliko, eden izmed glavnih je gotovo ta, da ljudje čutijo »potrebo« pomagati sočloveku, prav tako pomemben razlog je pridobivanje strokovnih znanj in izkušenj za profesionalno delo, nezanemarljiv razlog pa je tudi zabava, smeh, ustvarjalnost in pridobivanje novih prijateljev ter znancev.
Kako pa lahko nekdo sploh postane prostovoljec? Potrebna je samo volja in malo poguma, za večino prostovoljnega dela tudi ni potrebno opravljati kakšnega posebnega izobraževanja. Na vas je samo, da si izberete organizacijo, ki se ukvarja s čim kar vas zanima ter se jim pridružite. Prostovoljno delo lahko opravljate tudi v tujini kar je za študente še posebej zanimivo.
Prostovoljci so nam zaupali zakaj so se za to delo odločili, kako njihovo delo poteka, kakšne programe vodijo in pa kako le-ti v končni fazi tudi potekajo. Njihove izjave, si lahko pogledate v videu.
Tjaša POTOČNIK, video: Matej GOZNIK
Začel se bo Festival mladih prostovoljcev |
![]() |
![]() |
LJUBLJANA (Slovenija) - Slovenska filantropija letos že desetič zapored obeležuje mednarodni dan mladih prostovoljcev, 24. aprila, s Festivalom mladih prostovoljcev. Ta se bo začel danes in bo povsod po Sloveniji potekal do nedelje, osrednja prireditev pa bo v četrtek v Ljubljani. Mednarodni dan bo letos pod geslom "Nič o mladih brez mladih". Slovenska filantropija bo danes podelila tudi naziv "Ambasador-ka prostovoljstva" Barbari Miklič Türk in Boštjanu Kljunu, ki s svojim delovanjem promovirata in širita idejo prostovoljstva. V času festivala se bodo v 24 krajih po Sloveniji vrstili različni dogodki, povezani s prostovoljstvom. Pozornost letošnjega festivala bo usmerjena na moč posameznika pri blaženju posledic gospodarske krize. Ob tej priložnosti so oblikovali tudi nov slogan: "Recikliraj se - Obnovi najboljše v sebi". "Z letošnjim festivalom želimo poudariti moč posameznika pri blaženju posledic gospodarske krize, saj verjamemo, da je pot iz nastale situacije odvisna od vsakega med nami. Potrebno se je aktivirati in prostovoljstvo je najboljši način za to," so prepričani v Slovenski filantropiji. Osrednji dogodek Festivala mladih prostovoljcev pa bo v četrtek na ljubljanskem Prešernovem trgu. Trg se bo za en dan spremenil v prizorišče recikliranja vrednot s simbolično instalacijo reciklatorja vrednot, ki bo dopolnjevala predstavitve prostovoljskih organizacij, Živo knjižnico in zabavni program v izvedbi Impro lige. S Festivalom prostovoljstva mladih se tudi v Mariboru letos pridružujejo praznovanju mednarodnega dneva mladih prostovoljcev. "Organiziramo pa ga z namenom, da se mladim prostovoljcem zahvalimo za nesebično pomoč, dobro voljo, predvsem pa vztrajnost, ki jo med letom radodarno izkazujejo pomoči potrebnim," so zapisali organizatorji. Praznovanje bo hkrati namenjeno promociji prostovoljskega dela mladih, osveščanju javnosti o programih in aktivnostih, ki jih mladi prostovoljsko izvajajo, njihovih dosežkih, motivaciji in povabilu mladim, da se jim pridružijo. V Novi Gorici Festival prostovoljstva mladih pripravljajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo in bo v torek na Bevkovem trgu. Pri Rodu Soških mejakov bodo pekli slastne palačinke. Na stojnicah pa se bodo predstavile nevladne organizacije s tega področja. Center za socialno delo Zagorje ob Savi v sodelovanju z občino Zagorje ob Savi v torek v Kulturnem centru Zagorje pripravlja okroglo mizo o prostovoljstvu v Zagorju. V Stranki mladih Slovenije menijo, da je potrebno prostovoljstvo mladih podpirati in ga spodbujati. Prepričani so, da lahko tako najbolj učinkovito pomagajo ljudem, ker brez prostovoljske pomoči ne gre več in ker družba ne more premagati vseh problemov, s katerimi se srečujejo posamezniki. V Slovenski škofovski konferenci pa poudarjajo, da je prostovoljstvo v Cerkvi na Slovenskem v največjem obsegu organizirano v okviru Slovenske Karitas, ki prek šestih škofij deluje v več kot 420 enotah z več kot 9600 prostovoljci. |
Festival prostovoljstva mladih se je tudi uradno začel | ![]() | ![]() |
| |
| |
Podžupan Mestne občine Maribor Andrej Verlič je na Trgu svobode uradno ovtoril Festival prostovoljstva mladih, ki se je začel danes in bo trajal do 24. aprila. Festival bodo spremlajle razne prireditve in javne debate, ki bodo opozarjale na pomembnost tega plemenitega dela.
Andrej Verlič:"Tisto čemu se pa pridružujem pa je, da se uredi status prostovoljstva v Sloveniji." |
Današnjo otvoritev Festivala prostovoljstva mladih, ki poteka v okviru Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih, je z otvoritvenim govorom pozdravil podžupan Mestne občine maribor Andrej Verlič. "Prostovoljstvo je družbeno koristno delo, ki krepi medsebojne odnose," je bil poudarek njegovega govora.
Festival bo potekal med 20. in 24. aprilom na različnih lokacijah Mestne občine Maribor in je namenjen promociji prostovoljskega dela mladih, osveščanju o programih in aktivnostih ter dosežkih prostovoljskega dela mladih. Na samem festivalu bo potekala tudi razglasitev najboljšega slogana, ki poudarja pomen in izkušnje prostovoljskega dela. Zmagovalca bodo izbrali med 150 predlogi posameznikov in organizacij.
Mariborski Trg svobode je včeraj preplavila truma mladih, dobrovoljnih in dobrosrčnih prostovoljcev, ki so proslavili praznovanje mednarodnega dneva prostovoljstva mladih ter hkrati pričetek Festivala prostovoljstva mladih, ta bo potekal do petka. "Glavni namen festivala je zahvala mladim za številne ure prostovoljnega dela, hkrati pa promocija prostovoljnega dela kot pomembne sile v zagotavljanju večje družbene pravičnosti. Po naših podatkih je v Mariboru delujočih okrog 2000 prostovoljcev, ki na različne načine pomagajo someščanom. Naša želja je, da se prostovoljstvo začne dojemati kot neodtujljiv element naše družbe," je dogajanje komentirala Urška Breznik iz Infopeke.
Prostovoljno delo se opravlja na številne načine, a vse povezuje dejstvo, da zanj ni plačila, temveč ga ljudje opravijo na lastno pobudo. "Ko ljudem prvič predstaviš prostovoljno delo, je prvi odziv skorajda vedno "Delaš zastonj? Kaj pa ti je?!". A večina tistih, ki se odločijo poskusiti in pomagati, hitro razume, kaj nas žene in kako bogato smo v resnici poplačani," je motive prostovoljstva razložila prostovoljka Centra za pomoč mladih, ene izmed 26 organizacij, ki letos sodelujejo na festivalu. "Današnji dogodek brez dvoma potrjuje, kako pomembno je, da prostovoljstvo še ni in ne bo usahnilo, temveč kvečjemu pridobiva pomembnost. Prav zato menim, da je skrajni čas, da se statusno primerno uredi, s čimer se mu uradno pripiše vrednost, ki mu pripada. Na občini prejemamo številne pobude in ideje za pomoč ljudem, žal vseh ne moremo realizirati, a prepričan sem, da spada Maribor med tiste občine, kjer se prostovoljstvo ceni in podpira," je rekel podžupan Andrej Verlič.
V okviru festivala si bo v četrtek med 10. in 13. uro v prostorih Infopeke mogoče ogledati predstavitveni seminar z naslovom Kako organizirati mednarodni prostovoljski delovni tabor, zaključni dogodek pa bo v petek ob 12.30 v amfiteatru Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, ko bo potekala debata Mladi, kaj vas sploh ustavi?, v njej bodo mladi prostovoljci govorili o svojih motivacijah, vrednotah, spodbudah in preprekah pri prostovoljnem delu.
Prihodnji teden, med 20. in 24. aprilom se bo v Mariboru odvijal Festival prostovoljstva mladih. Namen festivala je zahvala prostovoljcem, za nesebično pomoč, dobro voljo, predvsem pa vztrajnost, ki jo med letom radodarno izkazujejo pomoči potrebnim.
Praznovanje bo hkrati namenjeno promociji prostovljskega dela mladih, osveščanju javnosti o programih in aktivnostih, ki jih mladi prostovljsko izvajajo, njihovih dosežkih, motivaciji in povabilu mladim, da se jim pri plemenitem delu pridružijo.
| |
Kam po pomoč ob (pre)dragih inštrukcijah?
Bliža se čas, ko skušajo številni osnovnošolci in dijaki izboljšati ocene pri predmetih, ki jim posebej ne ležijo. Toda zunaj šole brezplačne pomoči ne najdejo zlahka.
Kot so nam povedali sogovorniki na različnih srednjih šolah, spodbujajo predvsem medsebojno pomoč dijakov. Tako imajo, denimo, na Gimnaziji Moste uspešnejši dijaki pomoč manj uspešnim celo priznano v okviru izbirnih vsebin. Na nekaterih šolah so učitelji pripravljeni pomagati tudi z individualnimi urami. Kot nam je povedala Magda Marcius, svetovalna delavka na Gimnaziji Šiška, so pri njih ure organizirane učne pomoči na programu le v športnih oddelkih, dopolnilni pouk pa se izvaja le, če je kritičen uspeh celotnega razreda.
Svetovalna delavka na ljubljanski Srednji ekonomski šoli Zdenia Kodey pa je za MMC dejala, da imajo pri njih učitelji dodatne ure le za dijake s posebnimi potrebami, ki potrebujejo odločbo ministrstva za šolstvo, na šoli pa jih je okoli deset (gre za dolgotrajno bolne dijake, dijake z motnjami koncentracije, tuje državljane ipd.). Sicer pa sama meni, da je pri nas premalo razvita pomoč, ki bi jo lahko omogočali študentje pedagogike in pedagoških smeri, saj sodelovanja z univerzami skorajda ni.
Kam pa naj se za pomoč obrnejo drugi? Večinoma rešitev iščejo pri inštruktorjih, toda inštrukcije niso poceni.
Usposobljenost inštruktorjev različna
Cene so odvisne od usposobljenosti inštruktorjev, saj je iz nekaterih oglasnih portalov razvidno, da pomoč ponujajo tudi maturanti, študenti najrazličnejših smeri ipd. Za učno uro pri inštruktorju – profesorju oziroma diplomantu zahtevane smeri bomo tako le stežka odšteli manj kot 12 evrov. Portal mojucitelj.net pri tem omogoča tudi ocenjevanje inštruktorjev in komentiranje njihovega dela.
Kaj pa če učenci, dijaki ali njihovi starši za tovrstne storitve niso pripravljeni seči v žep? Na šolah so nam ponudili celo vrsto rešitev, od učne pomoči na centrih za socialno delo, v Knjižnici Otona Župančiča do Slovenske filantropije. Zadnji so nam pojasnili, da učno pomoč ponujajo le otrokom migrantov, ki ne znajo slovensko. Iz omenjene knjižnice pa so nam sporočili, da je učna pomoč zamrla lansko leto, ko je zmanjkalo prostovoljcev.
Kako pa je na centrih za socialno delo? Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo ter na Skupnosti centrov za socialno delo, v okviru CSD-jev učna pomoč sicer ne šteje med redne dejavnosti; kljub temu pa obstajajo najrazličnejši programi za pomoč otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri odraščanju oziroma prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ti programi, ki ponekod vključujejo tudi pomoč pri učenju, so financirani od občin ali ministrstva za delo, kjer bodo letos sofinancirali okoli 35 takih programov, zanje pa bodo namenili približno 470.000 evrov.
Seznam preventivnih programov za otroke in mladostnike (vir: ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve)
Pomoč na CSD-jih ni povsod enakaVseeno pa so ti programi različni in tudi učna pomoč, ki jo morda predvidevajo, ni vselej enaka. Direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin nam je tako, denimo, pojasnil, da se njihovi programi omejujejo predvsem na strategije in tehnike učenja, konkretna pomoč pri posameznem predmetu pa je na voljo kvečjemu osnovnošolcem. Podobno je povedal Aljoša Gadžijev s Centra za socialno delo Ljubljana Moste, le da pri njih prostovoljci in zaposleni občasno izvajajo tudi inštrukcije, pač glede na zmožnosti, ki jih trenutno imajo. "Seveda pa nismo zastonj inštrukcijski servis," dodaja. Ob tem velja opozoriti še, da mladi za vključitev v programe CSD-jev potrebujejo soglasje družine.
Učno pomoč na območju Ljubljane izvaja tudi Zveza prijateljev mladine Moste. Študentje prostovoljci pri tem obiskujejo ljubljanske osnovne šole, kjer je bil njihov namen sprva pomagati socialno izključenim otrokom, a so interes pokazali tudi drugi, je za MMC povedala Tanja Petek. Vendar pa v program srednje šole niso vključene.
Mariborčani v prednosti pred Ljubljančani?
Ena izmed organizacij, kamor so nas napotili na šole, je tudi Mladinsko informacijsko-svetovalno središče (MISSS). V ljubljanskem MISSS-u so nam povedali, da učno pomoč izvajajo le za otroke priseljencev. Drugače je v Mariboru, kjer v okviru tamkajšnjega MISSS-a deluje Infopeka. Kot nam je povedala koordinatorica Urška Breznik, pri njih poteka učna pomoč tako za osnovnošolce in srednješolce kot za študente.
Izvajajo jo prostovoljci, ki pa morajo najprej skozi enomesečno usposabljanje. Sodelujejo tudi z defektologinjo in spacialno pedagoginjo. Inštrukcije se izvajajo v njihovih prostorih, za pomoč pa jih večkrat prosijo CSD-ji in dijaški domovi, pa tudi posamezniki. Pa so inštruktorji dovolj usposobljeni? Kot nam je povedala Breznikova, se za tovrstno delo javljajo tudi dijaki z boljšim uspehom, prav tako pa tudi študentje najrazličnejših smeri. Na vprašanje, kako je, denimo, z zahtevnejšo snovjo, kot je matematika na maturi, Breznikova odgovarja, da so kos tudi temu.
Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si
Mladinski informacijsko-svetovalni center (MISC) Infopeka, Pekarna magdalenske mreže, se ob podpori Mestne občine Maribor in v sodelovanju s številnimi organizacijami, ki razvijajo prostovoljno delo, s Festivalom prostovoljstva mladih od 20. do 24. aprila pridružujejo praznovanju mednarodnega dneva prostovoljstva mladih. Z njim se želijo mladim zahvaliti za nesebično pomoč in vztrajnost, ki jo vse leto izkazujejo pomoči potrebnim, hkrati pa na ta način promovirajo prostovoljno delo in vabijo še več mladih, da se jim pridružijo.
V ponedeljek, 20. aprila, tako vabijo na Trg svobode, na srečanje v mestu, kjer bodo seznanjali s programi in projekti prostovoljskih aktivnosti. Z natečajem Ustavi se! Potrebujem te! so iskali najbolj zanimive slogane o izkušnjah in pomenu prostovoljnega dela in v slabem mesecu prejeli kar 150 predlogov posameznikov in organizacij. Razglasili bodo najboljše. Zvrstile se bodo še kreativne in športne delavnice, svoj program pa bodo predstavili tudi prostovoljci Evropske prostovoljne službe. V multimedijskem centru Kibla se bo z druženjem prostovoljcev, mentorjev in simpatizerjev prostovoljstva končal prvi dan festivala. V četrtek bo v MISC Infopeka predstavitveni seminar Kako organizirati mednarodni prostovoljski delovni tabor, zavod Voluntariat pa bo dajal vse potrebne informacije in praktične nasvete zainteresiranim.
Kako jih zadržati in zaposliti
Zaključni dogodek festivala bo petkova javna debata (ob 12.30) v amfiteatru Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, ki bo tekla med prostovoljci in njihovimi vrstniki, z naslovom Mladi, kaj vas sploh ustavi? Namen debate bo vpogled v značilnosti takšnega družbeno odgovornega udejstvovanja, na podlagi katerega bo mogoče bolje oblikovati smernice za spodbujanje tovrstnega dela med mladimi. "Presenetljiv je podatek, da mladi prostovoljci takšnemu delu posvečajo od ene do trideset ur tedensko, ob tem se pojavlja predvsem potreba po zakonski in sistematski ureditvi položaja prostovoljstva na nacionalnem nivoju in vrednotenja prostovoljstva. Pogrešamo tudi priznavanje izkušenj prostovoljcev pri iskanju zaposlitev. Poseben izziv nam predstavlja vprašanje, kako dobre prostovoljske kadre zadržati in jih tudi zaposliti," je povedala Dolores Šegina, vodja MISC Infopeka, in dodala, da se srečujejo tudi s pomanjkanjem pri financiranju prostovoljskih programov in z nizko motiviranostjo mladih. Prostovoljce so namreč dolžni izobraževati, jim dajati podporo in jim za čas opravljenega dela povrniti potne stroške ter jih zavarovati, za to pa večini organizacij zmanjka finančnih sredstev. V Infopeki sicer vse leto prostovoljno dela 25 do 30 mladih, prevladujejo dekleta.
Kreativni prostovoljci - Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka pripravlja natečaj Ustavi se! Potrebujem te!, s katerim išče izvirne slogane o izkušnjah ali pomenu prostovoljskega delovanja. Najzanimivejše bodo simbolično nagradili in jih uporabili ob praznovanju Mednarodnega dneva prostovoljstva mladih med 20. in 24. aprilom. Predloge sprejemajo do 27. marca, več informacij pa najdete na spletni strani www.infopeka.org.
Društvo za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, Zavod za kulturo dialoga (ZIP) in Pekarna so pred dnevi organizirali okroglo mizo o politični participaciji mladih. Potekala je v sklopu serije pogovorov z naslovom Voliti ali ne voliti, ki jih v začetku tega leta po vsej Sloveniji organizira Zavod za kulturo dialoga. Gostje s področja pedagogike in filozofije so z gosti debatirali o svetovnem trendu apatije ljudi do politike. Ta se vedno močneje izraža prav pri mladih, ki do politike in politikov gojijo ciničen in nezaupljiv odnos, kar se odraža predvsem pri nizki volilni udeležbi in nezainteresiranosti do klasične politične participacije.
"Institucionalni vidik moderne politike mladih ne zanima, prihaja pa do razvoja tako imenovane nove politike, ki se izraža v drugih aktivnostih in interesih - pomoč soljudem, ohranjanje narave in kulture... V praksi se ta kaže v povečanju članstva v nevladnih in humanitarnih organizacijah, nastajanju novih interesnih združenj in organizaciji akcij ter projektov, medtem ko članstvo in interes do konvencionalnih strank upadata," razlaga Andrej Kirbiš z mariborske filozofske fakultete, ki politično participacijo mladih vidi prav v različnih oblikah alternativnih pristopov do političnih vprašanj.
Ob tem tradicionalna politična participacija, kot so udeleževanje volitev, delovanje v strankah in druge, trpi za upadom interesa v vseh starostnih skupinah. "Neko splošno apatičnost do politike zaznavamo skorajda povsod po svetu, kar dokazujejo številne študije, opravljene v zadnjem desetletju. Kljub relativno mladi državi, zaradi česar bi bilo logično pričakovati nekoliko višji interes do politike, pa smo se glede zaupanja do političnih državnih institucij v nedavni študiji uvrstili prav na dno lestvice 28 držav," trenutno stanje komentira Eva Klemenčič z ljubljanskega pedagoškega inštituta.
Razlogov za upad politične participacije je veliko, a prav apatičnost mladih kaže na najpomembnejše - izgubo občutka soodločanja in možnosti izražanja svojega glasu skozi kanale tradicionalne politike. "Večina novih zahodnih političnih paradigem se umika z vedno več področij: ekonomije, zdravstva in socialne varnosti, s tem pa se izgublja tudi občutek soodločanja o okolju, v katerem živimo," ugotavlja njen sodelavec Mitja Sardoč.
Vsekakor je upad participacije prej problem politikov kot mladostnikov. Prvi namreč slednje enostavno ignorirajo in se raje osredotočajo na preostalo volilno populacijo. To se jasno odraža tako v načinu komuniciranja kot v programskih zasnovah, ki le redko zastopajo interese mladostnikov in se z njihovimi težavami enostavno ne ukvarjajo. Mlado populacijo je zato treba gledati predvsem kot na indikator nepravilnosti družbenega sistema in obdobja, v katerem živimo. "Današnji družbeno-ekonomski sistem je v protislovju s samim seboj: trdi, da želi kritične in informirane državljane, a deluje v popolnoma nasprotno smer, saj njen samoohranitveni nagon v resnici stremi bolj k poslušnosti in apatičnosti," povzema Klemenčičeva.
ŽAN LEBE
Za in proti, Zavod za kulturo dialoga in Pekarna-magdalenske mreže, MISC Infopeka v okviru projekta »Voliti ali ne voliti za Evropski parlament« pripravljata na brezplačne debatno delavnico za mlade.
Namenjene so vsem mladim, ki želijo izboljšati svoje veščine javnega nastopanja, debatiranja in kritičnega mišljenja ter razpravljati o pomenu politične participacije s posebnim poudarkom na volitvah za Evropski parlament, prav posebej pa tistim, ki bodo letos že lahko sodelovali na volitvah za Evropski parlament.
Delavnica javnega nastopanja za mlade
Slovenija - torek, 20.01.2009 12:10 Tekst: (sta)
Maribor - Mestna občina Maribor je 23. septembra lani pristopila k mednarodnemu projektu Otrokom prijazno Unicefovo mesto. Prva naloga občine je bila vzpostavitev mreže varnih točk. Po besedah komisarke projekta Martine Rauter je varna točka označen javni prostor, namenjen otrokom, da se vanj zatečejo v primeru, ko se znajdejo v kakršni koli stiski.
Mestna občina Maribor je 23. septembra lani pristopila k mednarodnemu projektu Otrokom prijazno Unicefovo mesto. Prva naloga občine je bila vzpostavitev mreže varnih točk. (Foto: Indirekt)
Kot je na današnji predstavitvi v prostorih Klinike za pediatrijo povedala Rauterjeva, mariborska mreža trenutno ponuja varne točke na 14 lokacijah v mestu, v prihodnje pa se bo mreža še razširila. Po njenih besedah varne točke zaenkrat še niso zaživele. Doslej jih namreč ni obiskal noben otrok, kar pa ne pomeni, da mariborski otroci nimajo težav.
V Mariboru je bila koordinacija mreže varnih točk zaupana mestnemu mladinskemu svetu. Kot je napovedala Rauterjeva, bo mestna občina v prihodnje največ pozornosti namenila promociji varnih točk. Po njenih besedah so že vzpostavili stik z ravnatelji mariborskih osnovnih šol, vendar je njihov odziv zaenkrat slabši od pričakovanega.
Cilj varne točke je, da blaži otrokovo trenutno stisko in ga napoti na organizacije, ki mu lahko nudijo strokovno pomoč, je pojasnila Rauterjeva. Po njenih besedah je mariborska mestna občina v sodelovanju z Unicefom pripravila izobraževanje zaposlenih v varnih točkah z namenom, da bi bila njihova pomoč otrokom čim bolj strokovna. Izšla je tudi zloženka z zemljevidom varnih točk.
Varne točke so v Adriatic Slovenici (Jadranska cesta 30), Novi Kreditni banki Maribor (Ulica Vita Kraigherja 4), Zvezi prijateljev mladine Maribor (Razlagova ulica 16), Mladinskem centru Osmica (Glavni trg 24), Mladinskem kulturnem centru Maribor (Koroška cesta 18), Zavodu Pekarna-magdalenske mreže (Ob železnici 16) in v KIT Kibla (Glavni trg 14).
Otrokom v stiski so na voljo tudi varne točke v Zavodu PIP (Gosposvetska cesta 83), Lekarni Tabor (Ljubljanska ulica 9), Pionirski knjižnici Rotovž (Rotovški trg 6), Čajnici Čajek (Slovenska ulica 4), Kriznem centru za mlade (Trubarjeva ulica 27), Oblikovalskem ateljeju V5 (Vetrinjska ulica 5) in v Akvariju-terariju (Ulica heroja Staneta 19).